Za sodoben nogomet, ki predstavlja različico kitajske igre z usnjeno žogo, razvite v 3. stoletju pred našim štetjem in ima sorodnosti v antičnih igrah z žogo, ljudje še dolgo v 19. stoletje niso uporabljali posebne obutve, nosili so svoje siceršnje, navadno delovne čevlje. Proti koncu 19. stoletja, ko se je nogomet zlasti v Angliji začel intenzivneje razvijati kot šport, so začeli izdelovati čevlje, ki so imeli na podplatu kovinske čepke – ti so namreč omogočali boljši oprijem. Čevlji so bili visoki, izdelani iz debelega usnja, tehtali so pol kilograma, če so bili prepojeni z vodo tudi kilogram in več. V prvi polovici 20. stoletja do bistvenih sprememb v izdelovanju posebne obutve za nogomet ni prišlo, čevlji so postali le lažji, visoke gležnarje so nadomestili nizki čevlji. Čepki na podplatu, ki omogočajo boljši oprijem in s tem učinkovitejši odriv pri preigravanju soigralcev na travnatem igrišču, so posebnost te vrste obuval ohranili do danes.

Večina ljudi, ki v prostem času igra nogomet, še danes ne uporablja kopačk, ampak nogomet igra v svoji siceršnji športni obutvi. Lahko si predstavljamo, da so bile kopačke v preteklih desetletjih še redkejše, ljudem bolj posebne in dragocene.

Kopačke, ki so bile v rabi pred več kot šestimi desetletji, si je do srede decembra 2014 mogoče ogledati na »mini razstavi« v tovarniški prodajalni Peko v Tržiču, kjer so Tržiškemu muzeju omogočili, da v vitrini prodajnega pulta razstavlja zanimive predmete iz svoje zbirke. Poleg kopačk so razstavljeni še planinski čevlji, izdelani leta 1958 in nekaj orodja, ki so ga uporabljali čevljarji za ročno izdelavo obutve.

V prodajalno Peko vas vabimo na ogled v času, ko je trgovina odprta, hkrati vsak dan od 10. do 18. ure (razen ponedeljka) vabljeni na ogled stalnih razstav v Tržiškem muzeju.