V okviru projekta Dnevi evropske kulturne dediščine smo se v vrtcu pogovarjali o znamenitostih našega mestu Tržič (firbc okn, Kurnikova hiša, poslopje BPT …). Prišli smo do vprašanja: Zakaj v mestu Tržič stoji zmaj? Pogosto se sprehajamo mimo zmaja, ki stoji na vhodu v staro mestno jedro, in po informacije smo se odpravili v Knjižnico dr. Toneta Pretnarja Tržič. Izposodili smo si dve knjigi o nastanku Tržiča in pesmarico. Takoj po obisku knjižnice smo se odpravili do zmaja, kjer smo prebrali knjigo »Kako je nastalo mesto Tržič?«. Otroke so najbolj navdušili čarobni prah, petelin in zmaj. V vrtcu smo prebrali tudi knjigo o nastanku Tržiča, ki je nastala pred leti izpod spretnih prstov otrok v Vrtcu Tržič pod mentorstvom vzgojiteljic Milene Hostnik in Ane Marije Kuhelj. Otroci so si zgodbo hitro zapomnili. Med raziskovanjem smo večkrat naleteli na tržiški grb in zastavo. Otroci so se spomnili, da smo to že nekje videli, zato smo šli na lov. Na sprehodu smo našli zastavo in kar nekaj grbov, predvsem na avtomobilskih tablicah, nekaj pa tudi v vrtcu.

Pogovarjali smo se, ali petelin res lahko znese jajce, in prvi odgovor je bil močan in trden ja. Po premisleku pa so povedali, da v resnici jajca nesejo kokoši, petelin pa le v naši legendi. V igralnici smo že imeli jajce in padla je ideja, da izdelamo velikega petelina. Najprej je nastala skica, nato pa smo ugibali, iz česa bi lahko naredili naš kip. Otroci so raziskali igralnico in našli kar nekaj materiala: tulce, storže, papir, kostanj in palice. S kockami smo naredili stolp in si zastavili cilj, kako velik naj bo petelin. Za izdelovanje smo uporabili tudi lepilni trak. Otroci so se trudili, mečkali papir in poskušali sestaviti celoto, vendar se je lepilni trak kar naprej mečkal. Kar nekaj spretnosti in poskusov je bilo potrebnih, da smo s skupnimi močmi izdelali petelina. Otroci so mu izbrali ime Štefan. Vsak otrok je petelina tudi narisal in dobili smo pravo galerijo.

Obiskala nas je naša Kristina, ki nam je doživeto predstavila kamišibaj z naslovom »Zmajska po moje«, ki je njena priredba legende o nastanku Tržiča. Prav vsi smo uživali v pripovedi. V izposojeni pesmarici smo si izbrali dve pesmi: Mi smo pa Tržičani in Zadovoljni Tržičan. Izdelali smo slikopise, ki so nam pomagali, da smo jo lažje usvojili. Prepevali smo ju ob spremljavi kitare, malih inštrumentov, podravnateljica Andreja pa nam ju je zaigrala tudi na klavinovo. Otrokom sta pesmi prirasli k srcu in ju radi prepevajo, v vrtcu in doma. Za pesem Zadovoljni Tržičan pa smo se domislili tudi simpatično koreografijo.

Obiskali smo tudi Tržiški muzej, kjer nas je kustosinja, gospa Sonja popeljala skozi zgodbo o nastanku Tržiča, nas seznanila z obrtmi, ki so v tistem času delovale (kovaštvo, orodjarstvo, šiviljstvo, čevljarstvo ...), ogledali smo si maketo Tržiča, spoznali stare tržiške besede, se preskusili v tolčenju kladiva in si na koncu kot prva skupina ogledali na novo odprto urejeno podstreho muzeja.

Po zgodbi »Kako je nastalo mesto Tržič?« so otroci narisali slike in z njimi okrasili igralnico,

na podestu stopnišča vrtca pa smo z našimi izdelki (skulptura petelina, jajce, slikopis, petelini) po končanem projektu postavili razstavo.

Zapisali: Mojca Kepic in Dragana Jevtić, enota Palček Vrtca Tržič