ENOTA KRIŽE:

V Mint igralnici so spoznavali različno obutev s pomočjo slikanic, revij in reklamnega materiala. Različno obutev so imeli tudi v kotičku, kjer so se otroci radi igrali. Gospa Tina Šumič jim je prinesla zelo velik čevelj in čisto majhen čeveljček. Obutev sta vzgojiteljici tudi narisali, otroci so pobarvali. Prilepili so ju na steno, ju oblekli v samolepilno folijo in tako dobili igro, pri kateri so lahko na obutev lepili cofke, blago in usnjene vzorce. Nastali so različni, barvni in zelo ustvarjalni čevlji. Na podoben način so ustvarili tudi skupinske škornje, ki so jih skupaj kaširali, nato pobarvali in polepili z vzorčki. Vsak otrok je z barvanjem in lepljenjem ustvaril svoj izdelek: "Moj sanjski čevelj". Obiskali so delavnico v Pristavi, kjer izdelujejo copate, in si ogledali, kako jih gospod Marko sešije. Po obisku delavnice so iz pene izdelali copatke za vsakega otroka in jih okrasili z usnjenimi vzorčki.

Otroci iz Modre igralnice so obiskali Čevljarski muzej, kjer so si dobro ogledali, kaj vse čevljar potrebuje in kaj izdeluje. V vrtcu so izdelali plakat z vtisi in idejami, kaj bi radi izdelali. Tako so se lotili izdelave čevljarskega stola, se učili šivati kot pravi čevljarji. Tekom projekta so si imeli možnost ogledati pravo čevljarsko luč v večji in v manjši izvedbi. Iz gozda pa sta k njim zatavala velikanov čevelj in mali čevelj škrata Poldeta.

V Zeleni igralnici so se odpravili na ogled čevljarskega muzeja v Sebenjah, katerega lastnik je gospod Pavel Jazbec, upokojen čevljar. Otrokom je ob slikah staršev in starih staršev razložil, kakšna je bila čevljarska obrt včasih in pokazal, kako so včasih izdelovali čevlje ter katere pripomočke, naprave so pri tem uporabljali. Izvedeli so tudi, da so imeli včasih na stropu v delavnici obešeno kletko s ptičkom, svetili pa so si z lučmi na gauge. Vsak čevljar je imel tudi svoj trinožni stol. V vrtcu so se z otroki pogovorili o tem, kaj jim je bilo v muzeju najbolj všeč, in večino je zelo navdušila kletka s ptičkom. Odločili so se, da jo poskusijo izdelati tudi sami. V okviru projekta jim je gospa Tina Šumič prinesla pokazat dva ročno izdelana čevlja, enega zelo velikega (okoli 50 cm) in enega zelo majhnega (okoli 8 cm), ki sta last njenega očeta, Antona Vida Praprotnika, tudi izučenega čevljarja. Otroci so čevlja tudi narisali.

Tudi v Roza igralnici se je ogromno dogajalo: risanje starih poklicev z ogljem, izdelovanje čevljev iz usnja, šivanje predpasnikov in oblek, lepljenje starih čevljev z usnjenimi dodatki, izdelovanje malih lutk iz nogavic in blaga. Imeli so tudi obisk iz Tržiškega muzeja, ob katerem so še bolje spoznali poklic čevljarja, si ogledali vse stare predmete, ki so jih čevljarji uporabljali, zabijali so cveke ter si ogledali stare čevlje različnih velikosti.

ENOTA PALČEK:

V igralnici Cvetlični palček so izdelovali copatke iz različnih materialov, spoznali so čevljarske pripomočke in peli pesmico Ni copatka. Otrokom je bila najbolj zanimiva »luč na gauge«.

Otroci in vzgojiteljici iz igralnice Morski palček so obiskali Čevljarski muzej, nato pa v vrtcu izdelali plakat z vtisi iz muzeja. Ob obisku so se jim porodile ideje za ustvarjanje in tako so izdelali čevljarski stol ter se učili šivati kot pravi čevljarji. Tekom projekta so si lahko ogledali tudi čevljarsko luč ter velikanov čevelj in mali čevelj škrata Poldeta.

Igralnica Travniki palček se je odločila, da spoznajo nogavičarstvo. Raziskovali in spoznavali so materiale, ki jih uporabljamo pri šivanju. V igralnico so povabili gospo, ki jim je pokazala postopek pletenja nogavic. Nekaj le-teh jim je tudi podarila in so jih uporabili za nadaljnje ustvarjanje. Vzgojiteljici v oddelku sta otrokom pripravili dramatizacijo o Ovčki Belki, pri kateri sta uporabili lutke iz nogavic.

V igralnici Sončni palček so se odločili, da se podrobneje seznanijo s tkalstvom, in sicer skozi pogovor, branje pravljic in ustvarjanjem. Obiskali so muzej, kjer so si ogledali razstavo o tkalstvu ter se preizkusili v tkanju na statvah. Obiskali so tudi nekdanjo tovarno BPT in se seznanili s proizvodnjo.

Otroci in vzgojitelja iz igralnice Gozdni palček so si zadali prav posebno nalogo. Odločili so se, da si sami izdelajo lesene igrače, s katerimi so se igrali že njihovi dedki in babice. Za izdelavo igre tri v vrsto so uporabili odpadne kose lesa, v katere so z vrtalnikom izvrtali luknje za lesene molznike. Izdelovanje je bilo prav poučno in zabavno, najboljše pri vsem pa je, da so si igro izdelali čisto sami.

V igralnici Poljski palček so obiskali muzej, kjer so jim pokazali, kako so včasih izdelovali blago. Preizkusili so se v tkalstvu in si pogledali, kako pridobimo različne vrste blaga. Obiskali so tudi objekt BPT in si ogledali notranje prostore bivše tovarne. Najbolj so uživali v igri z blagom in tako so ograjo vrtca popestrili s pretikanjem blaga. 

V dislociranem oddelku v Lomu so se v igralnici Gorski palček posvetili življenju tržiškega šuštarja. Sodelovali so s KUD Artiv, se povezali z muzejem, šivali copatke in si v igralnici uredili šuštarski kotiček.

ENOTA DETELJICA:

V igralnici Zvonček so izdelali copate iz valovite lepenke in prstnih barv. 

Z otroki iz igralnice Spominčica so si najprej ogledali njihove copatke, nato pa so jih izdelali tudi sami. Copatke so izdelali iz odpadnega materiala, in sicer iz valovite lepenke in rolic papirja. Otroci so copatke okrasili z odpadnim blagom. Izdelali so čudovite barvne copatke, ki so jih razstavili po igralnici in na hodniku.  

Otroci iz igralnice Mak so obiskali Tržiški muzej, kjer jim je gospod Knific predstavil življenje nekoč v Tržiču in obrti, ki so delovale v tistem času. Otroci so samostojno zašili copate. Obiskal jih je tudi čevljar, gospod Tone Strlič. Prikazal jim je izdelavo čevlja nekoč in kakšne čevlje so nosili takrat. Izdelali so tudi statve, na katerih so spoznavali tkalstvo.

V igralnici Marjetica so se odločili, da raziščejo čevljarstvo v Tržiču. Odšli so v Tržiški muzej, kjer so spoznali iz česa, kako in s katerim orodjem so šuštarji izdelovali čevlje včasih. Na obisk so povabili tudi šuštarja, ki jim je znal to pokazati tudi praktično. Lahko so ga opazovali pri delu, prijeli orodje in ga preizkusili. Spoznali so veliko novih besed ( cveki, kopita ...). Obiskali so tudi trgovino s čevlji in tovarno čevljev Proalp, kjer so opazovali, kako čevlje izdelujejo danes. Po obisku so se o tem pogovarjali, iskali podobnosti in razlike izdelovanja čevljev včasih in danes. Za zaključek pa so s tehniko kaširanja izdelali vsak svoj čevelj. Otroci so domišljiji dali prosto pot.  

V igralnici Nagelj so se odločili, da si uredijo svojo čevljarsko delavnico. Spoznali so različno čevljarsko orodje in pripomočke za delo. V delavnici so izdelovali luknje v usnje s prebijačem, tipali so različno usnje. Iz njega so s pomočjo manjšega lesenega kopita poskušali izdelovati čevlje. Spoznavali so različne živalske kože, jih tipali in jih uporabili za igro.  Srečali so se  šuštarskim stolom – trinožnikom ter ga primerjali z običajnimi stoli. Tako na obisku v muzeju kot tudi v vrtcu so se preizkusili v šivanju copatk. V muzeju so opazili v čevljarski delavnici tudi ptička, zato so se odločili, da ga bodo izdelali tudi oni. Ker je bilo enemu ptičku dolgčas, so mu izdelali še drugačnega prijatelja. Kletko za nova prijatelja so izdelali iz odpadnih materialov. Okrasili so tudi dva stara čevlja, na prvega so lepili usnje, drugega pa so poslikali z jesenskimi barvami.  

Otroci in vzgojitelja iz igralnice Sončnica so spoznavali kovaško obrt, ki je bila nekoč v Tržiču precej znana. Kovači so kovali in izdelovali tudi žeblje, ki so jih uporabljali čevljarji pri svoji obrti. Z nekaj malega pomoči so otroci zabili nekaj žebljev v lesen podplat. Nekaj podobnega so delali šuštarji pred mnogimi leti. Otroci so se sami preizkusili v uporabi kladiva, kar jim je bilo v zanimiv izziv. Ob udarcih kladiva na les ali žebelj so uživali. Nekateri otroci so celo sami uspešno zabili  žebelj v les.

V igralnici Planika so brali pravljico Muca copatarica, ki jim je bila izhodišče raziskovanja, kako narediti copate. Na podlagi ideje otrok, da lahko naredijo copatke iz papirja, so pričeli z obrisovanjem oblike otroških nog, izrezovanjem delov copat iz papirja in lepljenjem. Nato so okrasili copatke z barvo in okraski. Obiskali so delavnico BRODI, kjer so jih prijazno sprejeli in jim pokazali, kako nastanejo copatki, ter stroje, ki jih še nikoli niso videli. Tudi tisto kladivce, ki poskrbi, da so copati mehki. V trgovini Brodi so jim podarili čisto prava copatka, ki so ju razstavili v Mucini delavnici, poleg njihovih copatk iz papirja.

V igralnici Tulipan so spoznavali nogavičarstvo. Spoznavali so sestavo nogavic, oblačilno dediščino, naprave in pripomočke za pletenje ipd. Nogavičarstvo so spoznavali tudi skozi igro in umetniško ustvarjanje ter tako ustvarjali z barvanjem nogavic z naravnimi barvami ter tiskanjem raznih matric.

Vzgojiteljice in otroci iz igralnice Vijolica so obiskali Tržiški muzej, kjer so si ogledali zgodovino čevljarstva in si izdelali copatke. Obiskal jih je čevljar in predstavil čevljarski poklic, njegovo delo in pripomočke. Ogledali so si tudi, kako čevlje izdelujejo danes, in sicer v delavnici Proalp. Otroci so tudi kaširali in okrasili svoj čevelj.

V Vrtcu Tržič smo želeli z našimi dejavnostmi izpostaviti dejstvo, da redka in dragocena tradicionalna znanja, spretnosti, obrti in poklici, izginjajo. Z našimi dejavnostmi izpostavljamo, da je naša dediščina ključna za raznolikost našega življenja, naše identitete. Skozi projekt smo želeli s tržiškim čevljarstvom in drugimi rokodelskimi obrtmi seznanjati tudi naše najmlajše. Vsi sodelujoči otroci so se skozi projekt seznanjali z našo kulturno dediščino in se izjemno potrudili, da jo predstavijo tudi vam. S pomočjo TPIC Tržič smo pripravili razstavo v starem mestnem jedru. Vabljeni na ogled do konca meseca novembra!

Zahvaljujemo pa se tudi vsem, ki so nam prijazno odstopili prostor v svojih izložbah, da smo lahko postavili našo razstavo. Hvala vam: TPIC Tržič, Društvo Plac, Frizerski salon Novković, Šiviljski atelje Gumbek, Ljudska univerza Tržič, Trgovina Lady, Trgovina Romi, Planinsko društvo Tržič ter Knjigarna in papirnica DZS.

Zbrala in zapisala: vzgojiteljica Nina Založnik, vodja tima za prireditve in promocijo Vrtca Tržič