Izhodišče za dejavnost: v gozdni igralnici otroci zaznajo povečan prelet ptic in različno ptičje oglašanje/petje.

Naslednji dan ena izmed deklic pove, kaj se je dogajalo v gozdu in babica ji razloži, da se ptiči kljunčkajo in se bodo kmalu poročili, če ne prej, pa za gregorjevo.

Opazujemo in raziskujemo: zaznali smo, da se je več ptičjih jat zgrinjalo proti mestnemu jedru in kroženju nad mestnim gričem ni bilo konca. »Kaj pa če se res pripravljajo na poroko/ohcet?« vpraša ena izmed deklet.

»A bomo šli pogledat? Ja, sam na porok' je vse lepo, vsi so veseli, pa poje, pa pleše se. Ja tko, kt smo se mi lansk let, k smo se igral po tastarem,« razmišlja skupina otrok.

Deček D. jim zelo suvereno odgovori: »Ja, sej mi to vse znamo. No, rdeče češnje bi jim pa lahko zaplesal in zapel.«

Deklica K.: »Ampak to lahko sam punce. Fantje pa lohk zraven pojete, al pa prpravte pojedino. A veš tko, kt se tle igramo.«

Skupina otrok: »Tale Vincent nam je kr ušeč, k je čist tapru. Sigurno bo ta prva poroka najlepša. Maš use lepo, frišn ... Ja, pa mi bomo ta prvi tm, pa bomo vse kuj vidl, slišal in jim zapel, zaplesal, poj bomo pa mal počil, a ne, k to bo ful dela?«

Srečanje

Odpravili smo se na sprehod proti »Gradu« (dvorec Neuhaus), seveda opremljeni s hrano za ptice in presenečenjem za otroke (za to sva vedeli samo vzgojiteljici). Ponovno so se jate spreletavale ravno nad gričem (golobi, vrane, kavke, vrabci ...). Oglašale so senice, taščice, celo žolnino trkanje smo zaznali. Seveda smo jih poizkusili oponašati, tako glasovno kot gibalno.

Tik pod »Gradom« smo srečali vrstnike iz sosednjega oddelka »Poljski palček«, ki so bili ravno tako na sprehodu in so opazili dogajanje. Povabili smo jih k skupnemu druženju in raziskovanju. Vse, kar smo do sedaj vedeli in spoznali preko ljudskega izročila in opazovanja v naravi, smo jim razložili.

V parku so otroci pticam pripravili »mize s hrano«, »stole«, »plesišče« in ohcet z gostijo se je lahko začela.

Otroci iz oddelka »Poljski palček« so nas povabili k preprostem otroškem plesu »Kačo vit«, punce iz našega oddelka so ponosno povabile deklice k igri, ki je bila prvotno šolskega izvora in izključno dekliška »Rdeče češnje rada jem«.

Izvedba

Dekleta se postavijo v krog. Izbrana solistka (lahko jo izberemo z izštevanko), ki je zunaj kroga, hodi v nasprotno smer kot plesalke po krogu. Pri besedilu »tu nam prostor dajte« gre v krog (pod sklenjenim parom rok) in potem na drugi strani iz kroga. Tačas se krog ne pomika več naprej.

Rdeče češnje rada jem,

črne pa še rajši,

v šolo tudi rada grem,

vsako leto rajši.

Tu nam prostor dajte,

za naše mlade dame,

kukav'ca nasprot leti,

in si eno izvoli.

Ti si lepa, ti si lepa,

ti si pa najlepša!

Dekle, ki ostane sama, če tako izpelješ ples, lahko začne z novo igro ali plesom, ali pa se igra zaključi s pesmijo:

Ti boš pa doma ostala,

ti boš pa doma ostala,

ti boš pa doma ostala,

suhe žemlje ribala.

In odgovorom zadnje deklice:

Nič ne bom doma ostala,

nič ne bom doma ostala,

nič ne bom doma ostala.

Z vami bom na rajžo šla!

Izštevanka, ki smo jo uporabili, je bila

»En kovač konja kuje

kolko žebljev potrebuje,

1,2,3 pa povej število ti: napr. 5.«

Dečki so pripevali dekletom.

Seveda so bili otroci na koncu močno presenečeni, ko smo jih vzgojiteljice povabile k iskanju dobrot (ki smo jih previdno skrile tudi zanje). Res je bilo veselo. Presenečena sem bila, ko mi je mama enega izmed dečkov po preživetem vikendu razložila, kako je celo svojo družino peljal na »Grad« v grajski park, jih povabil k opazovanju ptic, jim razložil potek ohceti, ki je bila »čisto prava« v otroških očeh. Kar nekajkrat smo se v naslednjih tednih še vračali v grajski park in preverjali, koliko hrane je še ostalo pticam po gostiji (nam je ni prav nič), ali so se »mize« podrle, kako je s »stoli« in »plesiščem«.

Za konec ...

Otroci so preko igre spoznali svoje telo kot izvor ritmičnega gibanja (s svojimi deli telesa so izvajali ritmične vzorce) in oponašali gibanje ptic in zaznane zvoke iz narave (oglašanje ptic) primerjali s slišanim, ko so jih oponašali sami. Tako so zvočne zaznave in čutenje ustvarili dialog.

Razvijali so plesnost, občutek za estetiko s samostojnim ustvarjanjem, v odnosu z vrstniki in odraslimi (izrazno gibanje/ples, likovno/arhitektura - urejanje/priprava prostora za poroko).

Spoznali so pomen ljudskih običajev in praznovanj kot del kulturnega, družabnega življenja v okolju nekoč in danes. Razvijali in seznanjali so se s skupno kulturno dediščino ter razvijali spoštljivo vedenje in odnos do le-te.

Krepili so socialne zmožnosti in spretnosti (predstavitev in povabilo vrstnikov k igri, pesmi, plesu; prenesli so v domače okolje). Ravno tako so se srečali s besediščem našega okolja nekoč in danes.

Otrokom je bilo omogočeno svobodno učenje  in samostojno pridobivanje znanja, v katerega vzgojiteljici nisva posegali s svojimi idejami, pustili sva jim razvijati svojo kreativnost; tako so se lahko tokom dejavnosti celostno razvijali.

Dobrodošla, pomlad!

Zapisali: Vesna Žitnik, Tjaša Bizaj, enota Palček Vrtca Tržič