Pozdravni nagovori:
mag. BORUT SAJOVIC, župan Občine Tržič,
JANI ALIČ, v imenu koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri ZZB,
DANIEL SIMON, predsednik društva Amicale nationale de Mauthausen et ses komandos,
Slavnostna govornica bo VLASTA NUSSDORFER, varuhinja človekovih pravic.

3. junija 1943 so prvih 300 jetnikov v živilskih vagonih, izmučene in sestradane pripeljali iz koncentracijskega taborišča Mauthausen v osrčje Karavank. Najprej v južno taborišče, oktobra pa še v severnega na drugi strani gore. Delavno taborišče Ljubelj, eno od 49 podružnic koncentracijskega taborišča Mauthausen, je bilo edino koncentracijsko taborišče na Slovenskem. Pod budnim  očesom stražarjev z mitraljezi in žarometi na šestih stolpih in za tri metre visoko žičnato ograjo je v izredno težkih razmerah 23 mesecev garalo okoli 2000
političnih internirancev 13 evropskih narodov; polovica njih Francozov, poleg pa še Poljaki, Rusi, Jugoslovani oziroma Slovenci, Nemci, Avstrijci, Židi, Italijani, Danci, Čehi, Norvežani, Luksemburžani, Nizozemci, Arabci, Romi, Grki, Belgijci in Švicarji. V tem času so izgradili 1542 metrov dolg predor, skozi katerega je prvi avtomobil
zapeljal 4. decembra 1944. Njihovo trpljenje je bila cena za gradnjo predora, ki naj bi izboljšala prometne poti nemške vojske do Jugoslavije. Predor še vedno služi svojemu namenu,vendar je njegova naloga povezovalna in služi kot povezava med narodi in državami ter nam bistveno olajša pot iz Gorenjske v zamejsko Koroško.