Film avtorja Sanjina Švajgerja prikazuje običajen dan na enoti, ob tem pa razkriva mrežo odnosov, ki so se spletli med stanovalci, med stanovalci in zaposlenimi, kot tudi med svojci in zaposlenimi. Kako se pogovarjati s človekom z demenco, kako ga pomiriti, pripovedujejo izpovedi ekipe, ki dela kot stalna ekipa na enoti.

»Nekaj ljudi, ki je film že videlo, pravi, da je film zares ganljiv, avtentičen, dokumentaren in da kot prvi  v Sloveniji omogoča začutiti življenje človeka z demenco. Omogoča vstop v njegovo razmišljanje, njegove spomine, po drugi strani pa vstopiti v svet ljudi, ki skrbijo za ljudi z demenco v domačem okolju ali v institucionalnem okolju. Film z naslovom Ne pozabi name v ospredje postavlja življenjski svet človeka z demenco. Ne pozabi name, četudi sem jaz pozabil nate, četudi ne vem, da si moj otrok. Ne pozabi name kot na otroke, ki trpijo, ko se jih starši ne spomnijo več in ne pozabi name, na vse ljudi, ki skrbijo za človeka z demenco,« pravi dr. Anamarija Kejžar, v. d. direktorice Doma Petra Uzarja Tržič.   

Dom Petra Uzarja Tržič ni edini dom, kjer razvijajo kakovostno in celostno oskrbo stanovalcev z demenco, je pa, pravi dr. Anamarija Kejžar: »Tudi sporočilo ljudem z demenco, ki živijo v domačem okolju in za tiste, ki skrbijo zanje, da tudi človek z demenco še vedno lahko ohrani dostojanstvo in svobodo gibanja. Še vedno si lahko ti ti, čeprav so določeni spomini odšli.« 

Dr. Anamarija Kejžar, v. d. direktorica Doma Petra Uzarja Tržič pojasnjuje, da je ideja za film nastala ob snemanju prikaza socialnih inovacij v socialnih zavodih pred dvema letoma.

»Kar pol leta sva s Sanjinom razvijala idejo, kako posneti film o življenju in življenjskem svetu človeka z demenco, kjer je upanje in svetloba v tunelu, ki bo pomembno sporočilo tako za ljudi z demenco v prvi fazi, po drugi strani pa podati v javnost sporočilo o tem, kakšna naj bi bila oskrba ljudi z demenco, kjer ohranjamo pozitiven pogled, samospoštovanje, dobro voljo in spodbujamo aktivnosti. Vse to stalna ekipa, ki dela na enoti Deteljica, za stanovalce z demenco v domu, zna in uporablja. Posneti film, ki bo odražal dejansko življenje in ne bo umetno narejen, pa je bil glede na dejstvo, da smo snemali na enoti demence v čisto vsakdanjem ritmu in ekipi, poseben izziv. Člani ekipe so prišli že pred snemanjem in se seznanili z ljudmi, ki živijo na enoti. Tako smo lahko dosegli večjo sproščenost. Dosegli smo več, kot smo pričakovali, saj so izpovedi ljudi z demenco, ki gledajo v kamero in pripovedujejo svojo zgodbo, ganljive do srca. Svoj pečat so dali tudi člani stalne ekipe, ki so opisali proces preobrazbe enote doma, ki je zaznamovala ne samo celoten dom, temveč je pozitivno vplivala na celotno skupnost,« pravi dr. Anamarija Kejžar in dodaja: »Iz včasih zaprtega, zaklenjenega oddelka, kjer so bili stanovalci z demenco odrezani od ostalega sveta, smo odprli oddelek. Prej agresivni in nemirni stanovalci so postali zadovoljni in umirjeni, sama enota pa ena najbolj toplih in prijaznih v domu.«

Po premieri filma, ki bo v petek, 29. marca 2019, ob 11. uri v Kinoteki, bo sledila kratka okrogla miza. V omizju bodo sodelovali Štefanija L. Zlobec, predsednica Spominčice, dr. Jana Mali s Fakultete za socialno delo, Slavka Keršič, negovalka iz Doma Petra Uzarja, svojka stanovalca z demenco, Romana Turk in dr. Anamarija Kejžar, v. d. direktorica doma in asistentka na Fakulteti za socialno delo.

Omizje bo vodil Bojan Veselinovič.