Občine: Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče, Sevnica Občine: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče-Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Maribor, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale Občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika Občine: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna Občine: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal ob Soči, Kobarid, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Tolmin, Vipava Občine: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej Občine: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk Občine: Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran, Sežana Občine: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi Občine: Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Laško, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Solčava, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec Občine: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica Občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica Tržič
DANES
20°C
9°C
JUTRI
22°C
7°C
Oceni objavo

Stanje cestnega kolesarjenja v občini Tržič

V okviru nacionalne preventivne akcije KOLESARJI, smo prostovoljci ZŠAM Tržič opravili tudi pregled cestne kolesarske infrastrukture na ožjem območju občine Tržič. Kljub zapisanemu v Celostni prometni strategij občine Tržič (v nadaljevanju CPS) ocenjujemo za potrebno, da ugotovitve iz le te na področju kolesarske infrastrukture dodatno osvetlimo s stališča prometne varnosti.

Ne glede na zapisano v CPS občine Tržič, kjer je kolesarjenje opredeljeno kot eno od petih stebrov zagotavljanja trajnostne mobilnosti, bi bilo nujno, da se stanje, zlasti z vidika prometne varnosti, čim preje in bistveno spremeni. Žal je tudi v CPS ugotovljeno, da je kolesarjenje oblika mobilnosti, ki je v Tržiču najmanj razvita, hkrati pa občani pričakujejo največji napredek na tem področju. Trdimo celo, da je področje cestnega kolesarjenja povsem zanemarjeno.  Boljši pogoji zlasti za cestno kolesarjenje bi lahko pomembno prispevali k udejanjanju trajnostne mobilnosti in privlačnosti za občane in obiskovalce.

 

Na osnovi izvedenih aktivnosti in izkušenj ugotavljamo, da za cestno kolesarjenje v občini  NI ustrezne oziroma nikakršne  infrastrukture:

  1. ni kolesarskih poti;
  2. ni mešanih poti za kolesarje in pešce;
  3. ni zagotovljen tako imenovane souporabe cestišča (sharrow);
  4. je bistveno premalo stojal za kolesarje, večina jih je zastarelih in ne omogočajo varnega shranjevanja koles;
  5. ni kolesarnic, ki bi zagotavljanje varno hranjenje koles več ji del dneva ali več dni;
  6. ni talnih označb za parkirišča za enosledna vozila-kolesa (5357-1);
  7. ni prometnih znakov, ki bi opozarjali na prisotnost kolesarjev na prometnih površinah (1117 – kolesarji na vozišču);
  8. ni talnih označb, ki bi opozarjale na prometni pas namenjen mešanemu prometu (5607);    
  9. ni talnih označb kažipotov za oznako kolesarskih povezav (5502);
  10. ni  kažipotnih tabel (3404) in kažipotov za kolesarje (3405 in 3406);
  11. ni spretnostnega in ne prometnega poligona za kolesarje (vseh kategorij);

 

Občina je spomladi 2016 sprejela Strategijo razvoja kolesarskega turizma Občine Tržič, ki predvideva, da bo občina do leta 2020 postala vodilna gorenjska destinacija za turno kolesarjenje in izhodišče za večdnevno kolesarjenje po Gorenjskem za tuje kolesarje, vendar je v njej kolesarjenje obravnavano izključno kot rekreacijska dejavnost, precej manj pa kot potovalni način. Zato bi morali poskrbeti za izboljšanje kolesarske infrastrukture, sicer sistematično in vsaj z implementacijo prometne signalizacije, ki bi nudila večjo prometno varnost kolesarjem kot bolj ogroženi skupini udeležencev v prometu. Prav tako pa bi bilo potrebno, zlasti glede na značilnost kolesarskega prometa, čim preje realizirati kolesarski pas na Kranjski cesti (poskusno od Tržiča do Pristave), ki je v CPS zapisan cilj za leto 2017

 

Sicer pa predlagamo, da se čim preje začnejo sistematično in skladno s CPS, izvajati aktivnosti za vzpostavitev-izgradnjo ustrezne kolesarske infrastrukture. Slika1 shematsko prikazuje, kako naj bi bila v določenih fazah razvoja kolesarstva porazdeljena strateška vlaganja. Mesta začetniki, kot je to v našem primeru Tržič, morajo v prvi vrsti za dvig deleža kolesarjev najprej zagotoviti osnovne varne in neposredne kolesarske povezave, v kasnejših fazah pa se povečajo še deleži investiranja v izboljšave infrastrukture kot tudi različne metode promocije kolesarjenja.

                       

 

Predlagamo tudi, da se na odsekih cest, ki vodijo v center Tržiča iz smeri Retenj, Pristave, Zvirč, Podljubelja in Brezij pri Tržiču postavijo opozorilno prometni znak (slika 2 - ena ali druga varianta).    

 

Opozarjamo kupce koles in vse kolesarje, da je potrebno uporabljati  v cestnem prometu samo kolesa opremljena z obvezno opremo (sprednja in zadnja zavora, zvonec, sprednja bela svetilka, zadnja rdeča svetilka in rdeč odsevnik, rumeni odsevniki v priporah in gonilkah koles). Zato pri nakupu pazite, da bo le ta nameščene na kolesu oziroma jo morate dokupiti in da se v cestni promet vključujete z ustrezno opremljenimi kolesi.

Glede obnašanja kolesarjev v cestnem prometu in spoštovanju cestno prometnih predpisov, pa bi veljalo povečati obseg usposabljanja vseh kategorij kolesarjev (od najmlajših, pa vse do starejših skupin). Izpostaviti velja tudi obvezno uporabo kolesarskih čelad za vse mladoletne kolesarje (po noveli Zakona o pravilih v cestnem prometu- ZPrCP-UPB2  34. Člen - (zaščitna čelada) z dne, 22. septembra 2016). Priporočamo pa uporabo kolesarskih čelad tudi vsem ostalim kolesarjem, še zlasti pa starejšim.

 

AKTIVNI ZA VARNOST V PROMETU !

 

Vir: ZELENA LUČ ZA TRAJNOST Celostna prometna strategija Občine Tržič

Oglejte si tudi