Javni natečaj Branju prijazna občina je nastal z namenom, da občine spodbudi k bolj aktivnemu delovanju v lokalni skupnosti in povezovanju med različnimi organizacijami za izboljšanje bralne pismenosti in bralne kulture. 27 občin, od vseh skupaj 212 občin v Sloveniji, ki so se prijavile na natečaj do 30. oktobra 2017 so v svoji vlogi predstavljale dejavnosti lokalne skupnosti in njenih zaposlenih na področju branja. Hkrati je bil eden izmed pomembnih pogojev za sodelovanje financiranje dejavnosti knjižnic, ki so osrednja organizacija, ki vpliva na bralne navade in kulturo v družbi. Strokovna komisija je izbrala 18 občin, ki so izpolnili vse pogoje natečaja in ki s svojimi praksami izstopajo, tako da uspešno spodbujajo sodelovanje in vključevanje prebivalcev lokalne skupnosti, da gojijo branje kot temeljno vrednoto družbe.
Ob podelitvi nazivov so se ambasadorji projekta, poleg dr. Milana Brgleza, Antona Peršaka, še urednica in direktorica festivala Fabula, Manca G. Renko in nekdanji predsednik Skupnosti občin Slovenije, župan občine Miklavž na Dravskem polju, Leo Kremžar, pogovarjali o branju, bralni kulturi, bralni pismenosti in o tem, kako pomembno je branje za posameznika in kakovost družbe, kar si je Republika Slovenija zastavila kot eno prioritetnih nalog.
Ideja, da se spodbudi bralno pismenost in bralno kulturo, je navdušila tudi dr. Milana Brgleza, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije. » Sam sem namreč velik ljubitelj branja, saj verjamem, da nas branje bogati, jezikovno in intelektualno. Verjamem tudi, da branje spodbuja domišljijo in ustvarjalnost, da torej z branjem ne pridobimo le nešteto informacij, temveč je branje tudi eden izmed ključev za naš razvoj. In nenazadnje, branje je vedno znova doživetje. Oziroma, kot je dejal ameriški pisatelj in scenarist Georg R. R. (Raymond Richard) Martin: »Tisti, ki bere, živi 1000 življenj. Kdor ne bere, pa zgolj eno samo.« V teh dveh kratkih stavkih je še kako veliko resnice. Če vprašate nadobudne mlajše bralce, vam bodo gotovo hitro potrdili, da radi berejo zato, ker se na ta način prelevijo v knjižne junake in druge like, ker na ta način doživljajo izjemne pustolovščine in obiskujejo neznane, pogosto nedostopne in nedosegljive celo fantazijske kraje, ker se lahko premikajo skozi čas in ker si na ta način širijo tudi obzorja. Sam pa naj k temu dodam še, da branje hrani naše misli, nas spodbuja k razmišljanju in, kar je še posebej pomembno, predstavlja močno orožje proti predsodkom in stereotipom. Skratka, tudi zahvaljujoč branju, lahko postane celotna družba bolj spoštljiva in bolj vključujoča,« je na dogodku povedal dr. Brglez.
Boštjan Trilar, župan Mestne občine Kranj, kot gostitelj dogodka je o prijavah na javni natečaj Branju prijazna občina povedal: »Prijave na javni natečaj Branju prijazna občina je potekal »od Prešerna do Prešerna" in zato je še toliko bolj prav, da smo se danes zbrali prav tu, v Kranju, kjer pregovorno radi pravimo, da je »kultura našla svoj dom«. Ravno včeraj, na obletnico rojstva našega največjega pesnika, smo namreč Kranjčani in Kranjčanke praznovali naš občinski praznik. Prešeren je bil namreč v svojem zadnjem obdobju življenja tudi malo Kranjčan. V Mestni občini Kranj se trudimo spodbujati bralno kulturo predvsem pri mladih. Osebno menim, da so prav knjige tiste, s katerimi osebno rastemo, si širimo obzorja, in se z njimi učimo optimistično gledati na svet. Prav z bralno kulturo in branjem in predvsem s knjigami postajamo modra, odprta, in strpna družba.«
Vesna Horžen, predsednica Združenja splošni knjižnic je o delu strokovne komisije in projektu povedala: ″Branju smo s projektom želeli podariti najširšo pozornost družbe in s tem spodbujati povezovanje med občinami, knjižnicami in vsemi drugimi dejavniki v lokalnih skupnostih. V strokovni komisiji smo poleg izpolnjevanja osnovnih pogojev, ki jih mora zagotoviti vsaka občina, velik poudarek dali na delu mladih, kjer se kaže največji upad v navadah branja. Pri prijavah smo bili pozorni na celosten pristop do problematike obravnave bralne pismenosti in kulture, ko je opredelitev le-teh v strateških dokumentih občine, finančna podpora, angažiranost in javna podpora predstavnikov lokalne oblasti in podpora društvom, klubom ter drugi inovativni pristopi spodbujanju branja. Z zbranimi praksami smo zelo zadovoljni in verjamemo, da bomo z nadaljevanjem projekta lahko spodbudili še druge občine k sodelovanju in predvsem k uvajanju ukrepov in aktivnosti na tem področju.″
