Dr. Tone Pretnar je diplomiral iz slovenskega in ruskega jezika in postal profesor, literarni zgodovinar, raziskovalec, literarni kritik, verzolog, polonist, prevajalec, pesnik, grafoman, poliglot in pri vsem tem ostal izjemno človeški, izjemen človek.

Preko družabnega omrežja knjižnice na Facebooku se ga v tem letu skoraj dnevno spominjamo z objavljanjem njegovih oktav iz izjemne knjige V sotočju Bistrice in Mošenika, na tem mestu pa se ga spomnimo skozi besede Jožice Koder, ki so zapisane v knjigi Zgodbe o Tonetu (Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, 2013):

»Več let smo se na silvestrovo, po končanem delavniku knjižničarjev, srečevali v tržiški knjižnici; v majhnem prostoru, s pogledom skozi okno na dvorišče za stavbo. Tone je najraje sedel na stolu pri oknu; v družbi Danice, Jožice, Marije in knjižničarja Janeza, potem pa tudi prof. Janeza Štera, še koga iz kroga prijateljev knjižnice in moje malenkosti so se kresale vesele iskrice, Tone je verze stresal iz rokava. S svojo duhovitostjo je polnil tista daljna, nepozabna srečanja v naši knjižnici. Hitro si dobil pesem z akrostihom. Vedno urejen, s svojo značilno brado. In milim, bolj tihim glasom, je znal ustvariti lepo razpoloženje. Z vsem bitjem in žitjem je ustvarjal bolj ljubezniv svet.«

Kar je Tone Pretnar ustvaril, je zbrano v več knjigah, zapisanih je tudi ogromno spominov nanj, kajti njegovi stanovski kolegi doma in po svetu so ga izjemno cenili. Zato vam v teh dneh priporočamo, da obiščete tržiško knjižnico, vzamete v roke njegova dela in si ga tako približate.

Pesem se nikoli ne postara.

Avtor v nji je večno mlad.

(Tone Pretnar)