Tone Pretnar se je rodil po koncu druge svetovne vojne, 9. avgusta 1945, v Ljubljani, na svet je prišel v paru s sestro Zvonko. Odraščal in živel je v Tržiču.  Bil je odličnjak, ob nadarjenosti  je imel tudi potrpežljivost za  vztrajanje ob knjigi. Imel je izreden spomin. Ljudje se ga spominjajo  vselej nasmejanega, sončnega, dobre volje, duhovitega. Odlikovala ga je posebna, neposnemljiva toplina; vsakdo je dobil od njega dobro besedo ali duhovito opombo. Pripravljen je bil za vsako pomoč in sodelovanje, nad vse rad je delal v »španoviji« z drugimi.

Prevajati je začel v svojih gimnazijskih letih v Kranju (1964) in seveda nadaljeval vse svoje 47 let dolgo/kratko življenje. Prevedel je poezijo 145 avtorjev, od tega 74 poljskih, 19 ruskih, 23 drugih slovanskih, 12 litavskih in 17 ostalih (angleški, francoski, nemški, perzijski, novohebrejski). Tonetovi prevodi so nastajali kot nastajajo pesmi – spotoma, v dinamiki vsakdanjosti, trenutkih veselja, norčave hudomušnosti in resnobe, v obdobjih kriz, stresov in porazov. Povsod, kjerkoli po svetu je bil,  je šel v knjigarno, polistal po knjigah in če mu je bila pesem všeč, jo je prevedel. In nato poslal v objavo: pesmi so bile objavljene v okoli dvajsetih različnih časopisih in revijah. Kot da je s tem poskrbel,  da je pesem na varnem.

Ampak ni bil le prevajalec in poliglot. Bil je asistent, profesor, docent na Filozofski fakulteti v Ljubljani, deloval je kot lektor več let na fakultetah na Poljskem v Krakovu in Varšavi, bil je gostujoči profesor na univerzah v Gradcu, Osijeku, Celovcu, Trstu, Dubrovniku … Bil je literarni kritik, verzolog, preučeval pesniške oblike, pesniški jezik, diplomiral iz slovenskega in ruskega jezika, magistriral z nalogo Iz zgodovine slovenskega verznega oblikovanja, doktoriral iz primerjave med Prešernovim in Mickiewiczevem verzom … V španoviji  je sestavil učbenik Slovenščina za Poljake ter Slovensko-poljski slovar.

Za življenja je dr. Tone Pretnar prejel visoka odlikovanja: Poljski red zaslug za kulturo 1987, Sovretovo nagrado za prevajalsko delo za leto 1991, Prešernovo nagrado Gorenjske za leto 1984, Plaketo mesta Tržič za leto 1991. Od leta 1993 se po njem imenuje knjižnica v Tržiču. Od leta 2004 se podeljuje v Velenju Mednarodna Pretnarjeva nagrada ambasadorjem slovenske književnosti in jezika. Je slovenska kulturna zahvala za trajnejše, večletne ali enkratne pomembne prispevke pri mednarodnem književniškem povezovanju oz. uveljavljanju slovenske literature in jezika v tujini.

Zvonka Pretnar zasluži samostojen prispevek, za Tržič izpostavljamo njeno vodenje Zavoda za kulturo in izobraževanje od 1988 do 1999 (združeni delavska univerza, knjižnica , muzej), v  vse tri je pionirsko uvedla sodobno računalniško tehnologijo, poskrbela za reprint Zgodovinskih drobcev župnije Tržič Viktorja Kragla …, bila je urednica Tržičana, občinska svetnica, zaznamovala Društvo prijateljev mineralov in fosilov Slovenije …  Še vedno deluje za dobro Tržičanov, je aktualna predsednica Društva upokojencev Tržič …

Na predvečer rojstva, v soboto, 8. 8. 2015, ob 20. uri vas prisrčno vabimo na okušanje spominov pred domačo hišo Toneta in Zvonke Pretnar Za Mošenikom 6.

Marinka Kenk - Tomazin