Kdo Vas je navdušil ali od kje je izvirala želja, da ste se začeli učiti nemškega jezika?

Bila sem v petem razredu osnovne šole. Za nemščino me je navdušila učiteljica, ki me je hkrati učila slovenščino in srbohrvaščino. Bila je izjemna ženska in pedagoginja. Moj navdih je bila tudi mami, s katero sva vsakodnevno po šoli skupaj ponavljali nemške besede. Od takrat naprej mi nikoli ni bilo težko učiti se nemških besed, členov in drugega. Vcepili sta mi disciplino, od tod pa tudi občutek, da pridobivanje znanja nemškega jezika ni težko.

Učili ste se v Sloveniji,  morda tudi v Nemčiji in se potem zaposlili?

Učila sem se samo v Sloveniji. Obiskovala sem tudi Nemčijo, a zgolj izletniško. Učiti pa sem začela v Osnovni šoli v Predosljah, takrat sem bila še študentka. Po enem letu sem dobila zaposlitev na Srednji gostinski in turistični šoli v Radovljici, kjer sem nemški jezik poučevala petnajst let.

Je razlika med poučevanjem osnovnošolcev in dijakov, če ne gledava na učni program, ki ga vsaka šola predpisuje?

Osnovnošolci so večinoma razigrani in rabijo drug način poučevanja in motivacije kot dijaki na srednji šoli. Največkrat pride prav tudi kakšna nemška pesem, risanje in ustvarjanje. Pri dijakih pa je zopet pomemben pristop samega učitelja. Potrebna je disciplina. Brez te ne gre.

Na Ljudski univerzi v Tržiču vodite tečaje nemškega jezika. Kako potekajo?

Na tečaj pridejo ljudje, ki se resnično želijo učiti. Bodisi zaradi službe, ki to zahteva, ali pa zaradi drugih interesov. Ljudje prihajajo z velikimi pričakovanji in točno vedo, kaj se želijo naučiti in kaj potrebujejo. Pri tem je izrednega pomena upoštevanje tečajnikovih želja, saj so radovedni, veliko sprašujejo in pričakujejo odgovore.

Je razlika med poučevanjem odraslih in mladostnikov, ki obiskujejo tečaje nemškega jezika na Ljudski univerzi?

Tečaji potekajo skupaj, tako da so mladostniki in odrasli pomešani po skupinah. Seveda je odvisno od posameznikovega predznanja, tudi od skupine, v kateri se uči. Tečaj je razdeljen na težavnostne stopnje, možen pa je tudi individualen pouk. Skupine so majhne, veliko se je mogoče naučiti, razlike med starejšimi in mlajšimi pa se niti ne opazi.

Kakšna je zainteresiranost za tečaj nemškega jezika?

Jaz menim, da vedno večja. Včasih je sicer težko, če so tečaji plačljivi, a denar za brezplačne tečaje prihaja tudi iz evropskih sredstev, projektov in skladov. Ljudje se pridejo učit, ker si želijo novih možnosti v življenju. Učijo se in bi se še naprej.

Zaradi Evropske unije nemški jezik postaja vse bolj pomemben. Se vam zdi, da se nemški jezik vse bolj uveljavlja?

Menim, da je bilo obdobje dvajsetih let, ko se temu jeziku ni dajalo take veljave kot danes. To je eden izmed treh evropskih jezikov, ki ga govori 155 milijonov ljudi, in menim, da bi vsekakor moral imeti večjo veljavo. Danes je avstrijski delovni trg zelo aktualen in veliko delovnih mest je pogojenih z znanjem in obvladovanjem nemškega jezika. Ko imamo to znanje, nam tega nihče ne more vzeti in na to smo lahko ponosni.

Imate morda za konec kakšno navdihujočo misel za spodbudo ljudem, ki bi se želeli učiti nemščine?

Seveda (smeh). Ko sprejmeš jezik kot celoto, ga vzameš takšnega kot je, z vsemi dobrimi in slabimi stranmi. To je tisti čar vsakega jezika. Kdor ne poskusi, ne ve, zato velja vsaj poskusiti.