Prijavila sem se na razpis Zavoda Jara. Razpis je vseboval štiri evropska mesta: Zadar, Tårnby, Barcelono in Helsinke, kamor sem v začetku aprila odpotovala s kolegico iz Goriške knjižnice.
V 13. dneh, preživetih v Helsinkih, sva spoznavali delo in včasih drugačne, nam nove prakse knjižničarjev. Finci so izjemni zagovorniki kulture, kar 85 % prebivalstva ima člansko izkaznico knjižnice. Otrokom je ta položena že skorajda v zibelko, najkasneje pa jo dobijo ob vstopu v osnovno šolo. Rdeča nit najinega obiska v Helsinkih in Turkuju je bila: dajmo prostor ljudem. Prostor je svetel, opremljen z nizkimi policami, v njem je nemalo udobnih foteljev, nekateri od njih imajo še električne vtičnice, radio, slušalke … Knjižničarji že dolgo niso več zgolj izposojevalci gradiva (to namesto njih opravi knjigomat), pač pa pomagajo pri iskanju informacij, pri rokovanju s pametnimi telefoni in tablicami, umetnikom ponujajo prostor in pomoč pri predstavitvi njihovih del, knjižnih in umetniških, priseljencem pomagajo, da se laže vključijo v družbo itd.
Pri ureditvi knjižničnega prostora knjižničarji sodelujejo z uporabniki, potrebam knjižnic pa prisluhneta tudi država in lokalna skupnost. Knjižnice niso shranjevalni prostor knjig. Če knjiga leto dni ne zapusti knjižne police, je odpisana. Helsinške knjižnice imajo dobro organizirano medknjižnično izposojo, zato lahko uporabnik želeno knjigo dobi tudi iz druge knjižnice. Poleg izposoje je v večini knjižnic avtomatizirano tudi rezerviranje gradiva. Uporabnik sam najde na polici svoje gradivo in si ga izposodi. Knjižnice v središču so odprte vse dni v tednu, ob sobotah in nedeljah zgolj v popoldanskih urah. Ostale knjižnice so prav tako na voljo uporabnikom: s člansko izkaznico si lahko vsak sam odpre vrata knjižnice.
Eden glavnih ciljev poti je bil oceniti, kaj od videnega bi lahko vključili v naše okolje. Lahko zatrdim, da bi sčasoma vse vključili v naše delovanje, saj tako ogromnih razlik le ni. Najtežje od vsega bo morda spremeniti mišljenje ljudi. Knjižničarjev? Lokalne skupnosti? Bo res?
Sabina Šolar





