Ob mesecu kulturne dediščine smo knjižničarji iz Knjižnice dr. Toneta Pretnarja obiskali tržiške vrtce. Kulturna dediščina je pomembna za posameznike, skupnost in družbo, saj krepi občutek pripadnosti skupnemu prostoru in oblikuje našo identiteto in vsakdanje življenje. Navzoča je povsod: v predmetih, literaturi, obrti, spretnostih, ki so nam jih predali naši predniki. Ker je naša dolžnost, da to ohranjamo in jo prenašamo na prihodnje generacije, smo knjižničarji v vrtcih pripovedovali legendo o nastanku Tržiča v starem tržiškem narečju. Čeprav smo se sprva bali, da bo to za tako majhne otroke prevelik zalogaj, smo se pošteno ušteli. Navdušeno so poslušali ter gledali slike  in se smejali nekaterim smešnim besedam. V nekaterih skupinah so potem nastale prave razstave Tržiških zmajev, v dar pa smo dobili tudi knjižico z risbicami tržiških zmajev. Pripravili smo tudi kviz starih tržiških narečnih besed. Otroci so jih prepoznali veliko, saj se ponekod doma še pogovarjajo v narečju, nekatere njihove razlage pa so nas iz srca nasmejale. Primeri nekaterih otroških razlag starih tržiških besed:

Soldat (vojak) = surikata, jager (lovec) = jagenček, parazol (dežnik) = mozolj, žlahta (sorodniki) = da si nesramen do nekoga.

Najboljša pa je bila, ko smo vprašali, kaj pomenijo »gate«, pa so vsi planili v smeh in kazali svoje spodnjice, kako se jim reče knjižno, pa se ni spomnil nihče. In smo jih spodbudili: »Ko boste šli v trgovino, pa menda ne boste rekli, da bi kupili gate, se vam bodo vsi smejali.« Vsi premišljujejo, pa se eden oglasi: »Jaz pa vem!« in reče: »Jaz bi šel v trgovino in kupil spodnje gate!«

Martina Klemenčič