Župani občin, skozi katere vodi dolenjska železnica, torej od Ljubljane do Metlike oz. državne meje, so na DRI upravljanje investicij, Družbo za razvoj infrastrukture, d. o. o., naslovili pripombe na pripravo strokovnih podlag in pobude/DIIP za nadgradnjo železniške proge Metlika-Ljubljana na odseku Novo mesto-Ivančna Gorica. Menijo namreč, da načrt za nadgradnjo proge v okviru priprave državnega prostorskega načrta (DPN) ni dovolj ambiciozen.

V pismu navajajo več razlogov:

1. Prenova dolenjske železniške povezave se nikakor ne more končati v Novem mestu, ampak jo je treba nadaljevati do Metlike oz. meje.
2. S t. i. mehkimi ukrepi, tj. spremembo voznih redov, pohitritvijo vlakov z izpuščanjem postanka na nekaterih postajališčih, uvedbo novih vlakov Stadler, cilj, da bi železniški potniški promet postal primarna potovalna izbira dnevnih migracij proti in iz Ljubljane, ne bo dosežen.
3. Da bi ga dosegli, je treba v celoti prenoviti ustroj proge, obnoviti vozno mrežo, uvesti nov potek proge na posameznih odsekih, urediti postaje in postajališča (nekatera tudi opustiti in uvesti P+R sistem), odpraviti večino nivojskih prehodov in zgraditi nove izven nivojske, elektrificirati progo, jo nadgraditi v dvotirno, kar bi omogočilo uvedbo taktnega voznega reda – z intervali na 15 oz. 30 oz. 60 minut. Tako bi železniški promet postal precej bolj privlačen za uporabnike, prav to pa bi, so prepričani v občinah, povzročilo odločilen preobrat pri izbiri prevoznega sredstva oz. prispevalo k spremembi potovalnih navad sedanje in prihodnjih generacij.
4. Podjetje DRI upravljanje investicij, Družbo za razvoj infrastrukture, d. o. o,, pozivajo, da nemudoma pristopi k izdelavi Dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za odsek Novo mesto (Birčna vas)-Ivančna Gorica in odsek NM (Birčna vas)-Metlika-državna meja.
5. Časovnica, da se 2. fazo prenove na odseku NM-Ivančna Gorica izvede šele med letoma 2030-2035, za občine ni sprejemljiva, prav tako ne dejstvo, da odsek NM-Metlika-državna meja sploh ni obdelan. Še več: infrastrukturni ukrepi na tem odseku so postavljeni šele v obdobje po letu 2050, kar bi pomenilo dodatna desetletja stagnacije regionalnega železniškega prometa.
6. Občine zahtevajo, da se aktivnosti za posodobitev dolenjske železnice začnejo nemudoma.

Župani občin Škofljica, Mirna Peč, Ivančna Gorica, Črnomelj, Novo mesto, Grosuplje, Metlika, Semič in Trebnje ter župan Karlovške županije so maja 2018 podpisali Dogovor o sodelovanju pri revitalizaciji čezmejne železniške infrastrukture Ljubljana-Grosuplje-Trebnje-Novo mesto-Metlika-Karlovec-Zagreb, izvajanje dogovora pa so župani omenjenih slovenskih občin pa tudi Mestna občina Ljubljana in Slovenske železnice s pogodbo zaupali Razvojnemu centru Novo mesto.

Več informacij:

Franci Bratkovič, direktor Razvojnega centra Novo mesto

Fotografija: Različnik, Fr (1894). Železnica Ljubljana - Novo mesto. Dom in svet (Ljubljana), letnik 6, številka 12.