Postanek z avtodomom naj bo varen, hkrati pa naj popotniku omogoča raziskovanje, nova doživetja. Ta so čisto posebna na turističnih kmetijah, ob vinotekah, sirarnah, oljarnah … O tem so včeraj dopoldne razpravljali na okrogli mizi, ki jo je Mreža postajališč za avtodome po Sloveniji pripravila kot del spremljevalnega programa prvega dne že 35. sejma Alpe Adria.

 »Popotnik z avtodomom je raziskovalec, to vedno zelo poudarjamo v mreži. Izkušenejši avtodomarji so že raziskali najbolj znane turistične točke, mlajši pa imajo včasih čas le ob koncih tedna, zato so za hiter pobeg od vsakdana za konec tedna skoraj idealne na primer turistične kmetije, kjer se lahko varno ustavijo, se sprehodijo ali kolesarijo po okolici, poskusijo domače dobrote, si kaj od tega odnesejo domov,« je pojasnil vodja MPZA SLO in župan nosilne občine, Občine Mirna, Dušan Skerbiš. 

„Dodano vrednost tega, da omogočijo postanek tudi avtodomarjem so prepoznali številni posamezniki, interes pa je velik tako med ponudniki kot med popotniki, ki jim takšen postanek prinese tudi dovolj miru, stika z naravo in svojevrstno butično doživetje, o katerem v slovenskem turizmu zadnje časa pogosto govorimo,“ pa dodaja koordinatorka MPZA SLO Petra Krnc Laznik. 

Ideja o tem, da bi se slovenske občine povezale in skupaj promovirale Slovenijo kot popotnikom z avtodomi prijazno destinacijo je bila prvič predstavljena leta 2014. V tem času je spodbudila razpravo in urejanje številnih lokacij za postanek širom po državi. Na včerajšnji okrogli mizi pa je bila v ospredju misel o urejanju lokacij za postanek z avtodomom kot neke vrste dopolnili dejavnosti.

Župan Mestne občine Novo mesto in predsednik Skupnosti občin Slovenije, mag. Gregor Macedoni, je poudaril, da bi bilo smiselno občine prepričali, da je PZA osnovna infrastruktura, ki ima lahko le sinergijske učinke na vse, ob tem pa dodal, da bi morali na državni ravni urejanje tovrstne infrastrukture sistemsko podpreti - recimo s kontinuirano možnostjo sofinanciranja, pri čemer bi bil strošek za ureditev enega parkirnega mesta omejen. Glavni in odgovorni urednik revije Avto-dom Rok Vizovišek je ponovil, da smo v zadnjih letih tudi v Sloveniji spoznali, da avtodomarji niso arogantneži in da jih pritegne ponudba, ki se izboljšuje tudi po zaslugi MPZA SLO. Mateja Škerjanc, ki ima na Trebelnem sirarno in kmetijo, je prepričana, da mladi in aktivni najdejo smisel v naravi, zato pridejo na kmetije, kjer lahko doživijo domače, spoznajo živali, hkrati pa je to dodana vrednost kmetiji. 

Tajnik Caravaning cluba Slovenije, Igor Grušovnik, je povedal, da njihova organizacija združuje približno 300 ljubiteljev avtodomarstva, predvsem starejše, ki se za vikend skupaj odpravljajo tudi na izlete po Sloveniji, pri čemer radi iščejo manjše, a še vedno udobne lokacije za postanek. Na drugi strani pa Caravaning klub Croatia povezuje 50 družin, ki – po besedah direktorice kluba Linde Lokar – rade potujejo organizirano in še raje poleg znamenitih točk obiskujejo tudi manjše lokalne skupnosti, kjer tovrstnih obiskov niso vajeni, jih pa vedno iskreno prijazno sprejmejo in ponudijo najboljše, kar imajo.

Okroglo mizo, ki ji je prisluhnilo več kot 60 predstavnikov občin in ostalih (turističnih) organizacij in podjetij, je moderiral častni predsednik Društva turističnih novinarjev Slovenije Drago Bulc. Obiskovalci pa lahko brezplačno brošuro z lokacijami za postanek z avtodomom v Sloveniji in posebno izdajo revije Avtofokus ob 10-letnici delovanja Mreže postajališč za avtodome po Sloveniji z 10 krožnimi izleti za raziskovanje dežele pod Alpami prevzamejo do zaprtja sejma na razstavnem prostoru Caravaning Cluba Slovenije.