Na dan, ko Slovenija zaznamuje rojstvo slovenskega knjižnega jezika, smo v Trebnjem predstavili zbornik ob 30-letnici prireditve Iz trebanjskega koša, ter ob obujanju spominov uradno poskusili prvo trebanjsko slaščico, Baragovo rezino.

Dogodek so odprli člani Občinskega pihalnega orkestra Trebnje in Trebanjske mažorete, ki so Trebanjce prebudili, da so se dogodka udeležili v lepem številu. Večer je minil v prijetnem vzdušju obujanja spominov na bogato tradicijo osrednje turistične prireditve v Občini Trebnje, razpravi o njenem pomenu ter pozivih k razmisleku, kaj bomo v 'trebanjski koš' položili v prihodnje. O tem so razpravljali Stane Peček, Zvonka Falkner in Tone Zaletel, ki poleg gospe Marije Cugelj, veljajo za idejne vodje koša od njegovih začetkov leta 1989. V razpravi se jim je pridružila tudi Joži Sinur, vodja JSKD OI Trebnje, ki je zbornik pripravila in uredila.

V prihodnje bi lahko v 'trebanjski koš' dodali tudi Baragovo rezino (BA-ČI). Slaščico, ki sta jo na odru simbolično predstavila in kot prva poskusila župan Alojzij Kastelic in članica Klekljarske skupine Žnurce Marija Prosenik, smo poimenovali po našem slovitem rojaku Ireneju Frideriku Baragi ter projektu Baraga in čipka kot niti sodelovanja, katerega akronim se glasi BA-ČI. Projekt sofinancira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sklopu instrumenta CLLD. 

V slaščici se prepletata tradiciji, ki ju ločuje ocean. Namenili smo ji maline, ki so jih Baragu ljubi Indijanci nabirali že dolgo pred prihodom Evropejcev - ter slast grozdja, katere trta daje Baragu rodnim dolenjskim gričem prepoznavnost, delo in veselje. V Baragovo rezino smo dodali rozine – kot presenečenja, ki so Barago prepričala, da je na pravi poti ob spajanju omenjenih tradicij, ter čokoladni mousse, kot tisto nekaj več, ki spodbudi ponos ob imenu znamenitega rojaka zaradi njegovih del in slovesa – predvsem 'čez lužo', kjer imajo ob Michigenskem jezeru celotno okrožje Baraga, Baragovo deželo in bolnišnico.

Osnova slaščice je nenavadno zanimiva – čokoladni biskvit, kot osnova na temni podlagi in podoba črnega talarja, ki si ga je oblekel Friderika Baraga, ko je stopil na pot bogoslovja. Obarvali smo jo rdeče – v barvi ogrinjala, ki si ga je nadel kot škof, ter dodali ščepec edinstvenosti sladke čipke (duh blaženosti), ki bo krasila končno podobo Baragove rezine.Izbrani izvajalec in razvijalec rezine je Hotel Opara iz Trebnjega, v njihovi gostilni pa je za vse sladokusce sladica že na voljo.

Za prefinjene glasbene popestritve je znova poskrbela Glasbena šola Trebnje s profesoricama Špelo Lampret na flavti in Saro Zajc na kitari, za čudovito spremno razstavo čipk pa klekljarska skupina Žnurce.

Po zaslugi vseh sodelujočih je bil dogodek dobro obiskan, prijeten in odmeven. Prepričani smo, da so bili obiskovalci navdušeni nad 'sladkimi skrivnostmi', ki smo jih razkrili skupaj, s tem pa vsaj vzpodbudili zanimanje za raziskovanje zgodovine, iskanje ustvarjalnih idej ter krepitev ponosa na našo tradicijo in dediščino.

Ponosni smo, da so med nami ljudje, ki dan za dnem nesebično trudijo za razgibane in prijetne dogodke v naši lokalni skupnosti ter jo s tem bogatijo.