Stopamo v čas, ko se vsak dan srečujemo s spremembami in z napredkom sodobne informacijsko – komunikacijske tehnologije (IKT). To spremembo pri otrocih ter utrip družbenega okolja opazimo tudi vzgojitelji in se zavedamo, da imamo ob tem tudi sami pomembno vlogo. Vnos IKT mora biti premišljen, varen, prijeten in hkrati poučen. Največji doprinos uporabe IKT in pred programiranja v predšolskem obdobju je predvsem pri tistih vsebinah, ki so otrokom brez IKT neotipljive, težje konkretno dostopne oziroma malce bolj abstraktne.

Ena izmed takšnih tem je radovedna robotika. Otroci so zanjo notranje motivirani, hkrati pa jo tematsko lahko vpletemo v vsa kurikularna področja. Najbolj intenzivno področje, ki se tukaj aktivira je zagotovo matematika. Slednja pri predšolski robotiki spodbuja aktivacijo logičnega mišljenja in reševanja problemov, razvijanje prostorskih predstav, umestitve zaporedja dogodkov, predvidevanja in preverjanja rezultatov, raznovrstnega merjenje in časovnih predstav, prepoznavanja in ustvarjanja zaporedij, grafičnih prikazov, labirintov in miselnih operacij.

Med izvajanjem dejavnosti smo razvijali tudi družbeno – socialne veščine, kjer morajo otroci preko lastnih idej vzpostaviti sodelovanje, uspešno dogovarjanje ter timsko delo. Pri reševanju problemov pa smo opazili, da je mogoče za isti problem najti več različnih rešitev.

Na družbenem področju smo spoznavali tudi osnove medijske pismenosti, kritičnega vrednotenja in pogleda z različnih perspektiv.

Ob odkrivanju naravoslovnih zakonitosti smo se seznanili z osnovnimi tehnološkimi pojmi, spoznavanjem različnih povezav in električnega krogotoka, različnih polnilnih naprav in pomnjenja smernih ukazov, umestili in spoznavali pa smo tudi delovanje domačih aparatov ter različnih robotov v dostopnem družbenem okolju, ki nam lajšajo gospodinjska, vrtna ali pa kar tovarniška opravila.  

Na jezikovnem področju smo širili besedni zaklad v slovenskem in angleškem jeziku, prepoznavali različne znake in simbole ter urili vidno – slušno zaznavanje in razčlenjevanje.

Med robo gibalnimi spretnosti smo najbolj aktivirali koordinacijo telesa, prilagajanje očesnega kontakta z usklajevanjem gibanja glede na spremembe v prostoru.

Poleg že omenjenih dejavnosti v oddelkih smo robotiko preizkusili tudi v telovadnici, v igralnici na prostem – v naravi, v gozdni učilnici ter v računalniški učilnici Osnovne šole Trebnje.

Z ustreznimi pedagoškimi pristopi lahko otroke tudi na tem področju popeljemo korak višje in jim vlivamo kritično vrednotenje pri nadaljnjem raziskovanju.

Marta Rogelj Lipoglavšek, vzgojiteljica