ŠKRLATICA (2740 m), RAZOR (2601 m), STENAR (2501 m)

Vročinski val je veliko laže preživeti v višinah, kjer nas hladi hladnejši gorski zrak. Tako smo si mislili
tudi pohodniki PD Trebnje, bilo nas je devet, ki smo se soboto in nedeljo 22. in 23.7. namenili preživeti v
ostenjih Škrlatice in sosednjih vrhovih.
Sončno vreme je pomenilo čudovite razglede, a tudi, da je večji del dneva žgalo na nas in smo bili konec
dneva zaradi tega kar pošteno utrujeni. Škrlatica je mogočna gora, kar lahko na podlagi sobotnih izkušenj
le potrdimo. Del skupine, ki si je izbral nekoliko krajšo pot, je obiskal Križ in Stenar. Med meglicami in
skupaj z redkimi obiskovalci smo lahko občudovali čredo gamsov, še eno kozorogov in ravno razcvetele
rdeče murke in bele planike. Za druge sta se celodnevna hoja in plezanje po grebenih in razgledi na
triglavsko severno steno končala šele pozno zvečer, v megli, da smo komaj našli Pogačnikov dom na
Kriških podih, kjer smo prenočili. In vmes ugotovili, da smo povsem multi talentirani, saj govorimo celo
hebrejsko.
Noč je minila presenetljivo dobro in zjutraj smo se polni moči napotili strmo v ostenje Razorja. Osupljivi
razgledi nad Trento so pomagali, da smo hitro pozabili na strmino. Ta nas je najprej povedla na greben,
da smo pogledali proti Vršiču, nato pa nas po sicer kratki, a resnično strmi feratki povedla na vrh. Pot
nazaj v dolino je bila še dolga. Sovatna je sicer zelo slikovita, še a hudo daleč od Aljaževega doma. Ker je
bila vremenska napoved zato natančna, je ravno ob tretji uri popoldan pričelo deževati in nas dobro opralo
še preden smo prišli do avta. Tako smo preživeli dva čudovita dneva v visokogorju in si nabrali malho
vtisov do naslednjega izleta.