Po bohinjskih planinah na PRŠIVEC (1761 m)
V nedeljo 20.10. 2019 se nas je 15 skoraj Trebanjcev napotilo iz sončnega jesenskega dne v
gore. Kjer skladno z napovedjo pač ni bilo tako sončno kot na Dolenjskem, je pa bilo vsaj
toplo za ta čas. Skratka, na planino Blato smo se pripeljali po gozdu med čudovitimi toplimi
jesenskimi barvami in med posameznimi dežnimi kapljicami pričeli s hojo. Do planine Pri
jezeru smo srečali skoraj več tujcev kot Slovencev, očitno smo mi bolj skeptični do
vremenske napovedi. Od tam do planine Viševnik ter naprej oziroma strmo navzdol iz
Viševnika po poti za planino Vogar smo se dodobra nahodili med rumenečimi in oranžnastimi
macesni. Vendar je bil ta podaljšek, da smo lahko naredili krožen izlet na Pršivec, vreden
truda. Občasna megla se je večkrat umaknila in smo lahko občudovali tudi razgled na
Bohinjsko jezero in proti vzhodu ter celo proti severu, proti Voglom, Ogradom in Stogom. Le
Triglav se je še skrival v oblakih. Ker pa še nismo imeli dovolj macesnov in nam je bilo
obljubljeno, da bo popoldne lepše vreme (kar je tudi bilo), smo za gušt naredili še krog do
planine Ovčarija. Nato smo se dokončno obrnili v smeri nazaj v dolino in mimo planin Dedno
polje in Pri jezeru skoraj z mrakom prišli nazaj do avtov.
Borut Mežnarčič
V nedeljo 20.10. 2019 se nas je 15 skoraj Trebanjcev napotilo iz sončnega jesenskega dne v
gore. Kjer skladno z napovedjo pač ni bilo tako sončno kot na Dolenjskem, je pa bilo vsaj
toplo za ta čas. Skratka, na planino Blato smo se pripeljali po gozdu med čudovitimi toplimi
jesenskimi barvami in med posameznimi dežnimi kapljicami pričeli s hojo. Do planine Pri
jezeru smo srečali skoraj več tujcev kot Slovencev, očitno smo mi bolj skeptični do
vremenske napovedi. Od tam do planine Viševnik ter naprej oziroma strmo navzdol iz
Viševnika po poti za planino Vogar smo se dodobra nahodili med rumenečimi in oranžnastimi
macesni. Vendar je bil ta podaljšek, da smo lahko naredili krožen izlet na Pršivec, vreden
truda. Občasna megla se je večkrat umaknila in smo lahko občudovali tudi razgled na
Bohinjsko jezero in proti vzhodu ter celo proti severu, proti Voglom, Ogradom in Stogom. Le
Triglav se je še skrival v oblakih. Ker pa še nismo imeli dovolj macesnov in nam je bilo
obljubljeno, da bo popoldne lepše vreme (kar je tudi bilo), smo za gušt naredili še krog do
planine Ovčarija. Nato smo se dokončno obrnili v smeri nazaj v dolino in mimo planin Dedno
polje in Pri jezeru skoraj z mrakom prišli nazaj do avtov.
Borut Mežnarčič




