O kulturnem centru v Trebnjem je bilo v preteklosti prelitega že kar nekaj črnila. O novem hramu kulture je tekla beseda tudi na zadnji seji občinskega sveta.

Občina Trebnje je leta 2017 objavila javni natečaj za kulturni center in urbanistično razširitev širšega območja, ki se razprostira nad železnico in pod bloki ob Gubčevi cesti. Zmagovalna rešitev projektivnega biroja Arhitektura iz Ljubljane je začrtala ambiciozno vizijo sodobnega kulturnega prostora.

Po projektu je bil tam predviden večji kulturni center s 420 sedeži in podzemno garažno hišo s 131 parkirnimi mesti, v natečaj pa je bila vključena še prostorska ureditev za avtobusno postajališče in zgradbe za različne kulturne dejavnosti, kot so knjižnica, glasbena šola, prostori za godbo in sorodne vsebine. Za kulturni dom v štirih etažah in s pripadajočo parkirno hišo je bilo leta 2021 pridobljeno gradbeno dovoljenje, njegovo veljavnost pa je zaradi vložene tožbe konec lanskega leta potrdilo Upravno sodišče.

Ocenjena vrednost projekta znaša kar 23 milijonov evrov. To je za Občino Trebnje, ki ima letno za vse investicije na voljo 9 milijonov evrov, prevelik finančni zalogaj. »Že bežen pogled na te številke pove, da občina tako obsežnega projekta ne more izvesti. Tudi mi smo se spraševali, kakšni so bili razmisleki ob načrtovanju tako velikega objekta v preteklosti,« je na zadnji seji občinskega sveta dejala županja Mateja Povhe, ki si zdaj prizadeva, da občina vseeno naredi korak naprej proti novemu kulturnemu centru.

V kulturnem centru tudi knjižnica

Občina se je lani bolj odgovorno in premišljeno lotila zastavljenega projekta. Pri podjetju Curk Arhitektura je naročila strokoven pregled in analizo možnih variant, da bi prišli do rešitev, ki bi bile zanjo tudi finančno vzdržne.

V okviru strokovnega pregleda je bila izvedena primerjava s kulturnimi dvoranami v Celju, Kranju, Šenčurju in Škocjanu. Izkazalo se je, da so dvorane v teh krajih praviloma ožje, z manjšimi odri in pogosto tudi z manjšim številom sedežev. Načrtovana dvorana v Trebnjem iz leta 2017 tako po dimenzijah presega več primerljivih objektov, kar pomembno vpliva tudi na skupno investicijsko vrednost. »S strokovnjaki smo premišljevali tudi o smotrnosti gradnje podzemne garažne hiše,« je še dodala županja. Garažna hiša namreč projekt bistveno podraži, v okolici načrtovanega kulturnega centra pa je možno urediti zunanje parkirne površine. Kot je izpostavila Jožica Curk iz podjetja Arhitektura Curk, so parkirna mesta za avtomobile v parkirni hiši približno 10-krat dražja kot parkirna mesta na zunanjih utrjenih površinah.

V okviru strokovnih rešitev se je preučila tudi možnost, da bi v načrtovani kulturni center umestili Knjižnico Pavla Golie Trebnje, ki si želi in zasluži nove prostore. Predlog arhitektov je, da bi se lahko zgornji dve nadstropji namenili dejavnosti knjižnice, ki bi imela v dveh etažah okoli 1650 kvadratnih metrov uporabnih površin.

Po preselitvi knjižnice, ki se zdaj nahaja v pritličju stavbe Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje, pa bi izpraznjene prostore preuredili v tri igralnice za vrtčevske otroke. »Če bo prišlo do ukinitve fleksibilnega normativa v vrtcih, izračuni kažejo, da bomo potrebovali najmanj tri dodatne igralnice, ki bi jih lahko tam uredili. V neposredni bližini je že športni park in ustrezne zelene površine, ki bi jih morali drugače iskati in zagotavljati kje drugje,« je o ideji, da bi knjižnične prostore preuredili v igralnice, dejala županja Mateja Povhe.

Svetniki strinjali, da je projekt preobsežen in predrag

Občinski svetniki so se strinjali, da je prvotna zasnova kulturnega centra preobsežna in predraga za Občino Trebnje. Sprejeli so več sklepov o nadaljnjem razvoju in racionalizaciji projekta kulturnega centra:

1. Občinski svet Občine Trebnje se je seznanil s Strokovnim pregledom in analizo možnih variant načrtovane gradnje kulturnega doma Trebnje ter z dosedanjim potekom projekta, ki temelji na natečajni rešitvi iz leta 2017 in pridobljenem gradbenem dovoljenju.

 2. Občinski svet Občine Trebnje ocenjuje, da projekt Kulturnega centra Trebnje predstavlja pomembno razvojno investicijo občine na področju kulture in družbenega življenja, hkrati pa je glede na lokalne potrebe smiselno pristopiti k njegovi vsebinski in finančni optimizaciji.

 3. Občinski svet Občine Trebnje nalaga strokovnim službam, da pristopijo k spremembi natečajne rešitve projekta Kulturnega centra Trebnje, z namenom racionalizacije projekta ter prilagoditve projekta potrebam lokalne skupnosti.

 4. Pri pripravi spremembe natečajne rešitve naj se upoštevajo zlasti naslednja izhodišča:

- umestitev knjižnice v objekt kulturnega centra,

- prilagoditev velikosti in tlorisnih dimenzij kulturne dvorane, skladno z realnimi potrebami in primerljivimi kulturnimi objekti v Sloveniji,

- opustitev gradnje garažne hiše,

- priprava celostne zunanje ureditve območja z ustreznim številom površinskih parkirišč ter kakovostno parkovno ureditvijo prostora.

 5. Pri pripravi spremenjene projektne rešitve je potrebno zagotoviti finančno vzdržno izvedbo investicije v skladu s proračunskimi zmožnostmi.

Županjo veseli, da je bil narejen pomemben korak naprej v smeri novega kulturnega centra, ob tem pa poudarja, da je do končne realizacije projekta še precej izzivov.