Elektro Ljubljana je že vrsto let podpornik štorkelj, veličastnih ptic, ki so nepogrešljiv del naše naravne dediščine. Zato so letos skupaj z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) Srečka in Belo pospremili na pot do Afrike, javnost pa je lahko “v živo” spremljala vsak njun zamah s krili. S projektom Leti, leti štorklja so želeli pomagati pri razumevanju te pri nas še vedno ranljive vrste, brez katere si težko predstavljamo zapuščene dimnike in električne drogove.

Julija letos so v Mateni na gnezdu bele štorklje dva mladiča opremili s sledilno napravo GPS in pričeli spremljati njuni selitveni potovanji. V sodelovanju s širšo javnostjo so ju poimenovali Srečko in Bela. Po začetnih skupnih lokalnih premikih sta se 20. avgusta njuni poti ločili – štorklji sta se odpravili na dolgo in nevarno pot proti Afriki. Bela je krenila po značilni poti čez Balkan in Bližnji vzhod ter pristala na jugu Sinajskega polotoka, Srečko pa precej presenetljivo čez Italijo v Tunizijo, kjer pa je naletel na težave. Konec septembra smo se odločili za odpravo v Tunizijo, da bi raziskali njegovo usodo.

Srečko v težavah
Srečko je 30. avgusta prečkal Sredozemsko morje in približno 80 kilometrov vzhodno od
mesta Tunis prispel v Tunizijo. Dan kasneje se je pomaknil južno proti mestu Enfidha, kjer se
je za dalj časa ustalil. Na podlagi satelitskih slik je bilo mogoče ugotoviti, da se večino časa
zadržuje v ogromnih oljčnih nasadih, občasno pa obiskuje bližnja mokrišča. Od 12. septembra zjutraj so podatki s Srečkovega oddajnika ves čas kazali isto lokacijo, kar je vzbudilo skrb. V DOPPS-u so stopili v kontakt z lokalnim ornitološkim društvom, ki pa Srečka ni uspelo najti. Konec meseca so se odločili za odpravo v Tunizijo, da bi sami raziskali okoliščine, ki so Srečka pripeljale do predvidene smrti. V soboto, 28. septembra, zjutraj sta se varstvena ornitologa odpravila v Tunizijo na sled Srečku.

(Ne)Srečko
Alen in Tilen sta kmalu po prihodu v Tunizijo severno od mesta Enfidha našla Srečkovo truplo. Srečko je žalostno končal pod oljko v ogromnem oljčnem nasadu. Ornitologa sta s Srečka snela sledilno napravo in plastičen obroček ter raziskala okolico. Na truplu ni bilo vidnih znakov poškodb, okolica trupla pa je bila postlana z drobci plastične vrečke. Iz zbranih podatkov predvidevamo, da se je Srečko zapletel v plastično vrečko in poginil. V prebavnem traktu in želodcu ni bilo najti sledi plastike, zajeten del vsebine želodca pa je predstavljalo perje, kar sprva ni vzbudilo posebne pozornosti.

Srečkove dogodivščine v Tuniziji
V naslednjih treh dneh sta Alen in Tilen raziskala območja, kjer se je Srečko zadrževal med bivanjem v Tuniziji. Obiskala sta jezero Kelbia, ki ga je dan pred usodno nesrečo obiskal tudi Srečko. Polslano jezero v tem letnem času gosti na tisoče pobrežnikov, med katerimi še posebej izstopajo plamenci, sabljarke in številne vrste martincev ter prodnikov. Srečko je nekajkrat obiskal tudi manjše sladkovodno jezero v bližini znamenite Takroune, kjer se je najverjetneje prehranjeval. Na jezeru sta ornitologa v času obiska opazovala velike jate beloglavk, kostanjevk, regelj in drugih rac.

Največje presenečenje odprave je ornitologa pričakalo zadnji dan. Raziskala sta območji, ki ju je v času bivanja v Tuniziji Srečko obiskal prav vsak dan. Prvo območje, oljčni nasad približno dva kilometra severno od mesta Srečkovega pogina, je gostilo približno 30 belih
štorkelj in več sto kravjih čapelj in krokarjev. Hitro sta ugotovila, kaj je ptice pritegnilo v ta
zanje neobičajen habitat – odlagališče klavničnih odpadkov. Med odpadki so prevladovali
ostanki perutnine, od koder najverjetneje tudi izvira perje, ki sta ga našla v Srečkovem želodcu. Štorklje, ki sta jih na tem mestu opazovala, so najverjetneje pripadale stalni populaciji, ki v okolici mesta Enfidha preživi celo leto. Zvečer so se štorklje odpravile v bližino mesta, kjer so spale na električnih drogovih in oddajnikih.

Drugo območje, ki ga je Srečko redno obiskoval, je bil oljčni nasad približno kilometer in pol
vzhodno od mesta pogina. Na tem mestu sta ornitologa našla električni drog, na katerem je Srečko vsako noč prespal. Slednje je potrdil tudi časovni zapis na podatkih o točkah, ki jih je posredovala sledilna naprava.

Kaj točno se je zgodilo s Srečkom?
Natančne okoliščine pogina Srečka ne bodo nikoli znane, z gotovostjo pa vemo, da se je
Srečko v družbi drugih štorkelj večino časa prehranjeval na odlagališču klavničnih odpadkov
v bližini mesta Enfidha, kjer je tudi prenočeval na električnem drogu. Okoliščine s kraja smrti
nakazujejo, da se je zapletel v plastično vrečko, ki v ogromnem številu ležijo raztresene po
pokrajini, posebej veliko pa jih je na odlagališču, kjer se je Srečko prehranjeval. Možno je tudi, da je Srečka pokončala zastrupljena ali okužena hrana na odlagališču, kar pa bi bilo glede na okoliščine zelo težko ugotoviti.

Bela še vedno v Šarm el Šejku
Bela, ki se je odpravila po vzhodni selitveni poti, se že lep čas zadržuje v bližini letovišča
Šarm el Šejk v Egiptu. Tam se v družbi več sto drugih belih štorkelj in mnogih drugih ptic
prehranjuje na zbirališču odpadnih voda, ki je tamkajšnje edino vodno telo. Žal je kvaliteta
vode v bazenih izredno slaba in vsako leto poročajo o številnih poginulih štorkljah in drugih
pticah. Kot kažejo podatki dosedanjih raziskav, je jug Sinajskega polotoka selitvena slepa pot, od koder ptice le redko nadaljujejo potovanje v Afriko. Bela bo najverjetneje morala zdržati na tem območju do prihodnje pomladi in le upamo lahko, da se varno vrne domov.

Kaj nas je naučila Srečkova usoda?
“Končni občutki in vtisi iz odprave v Tuniziji so mešani – šele ko dejansko vidiš na lastne oči,
s čim se ptice ob selitvi srečajo, se začneš zavedati, da je stanje zelo slabo. Smeti, predvsem plastenke in plastične vrečke, ležijo praktično vsepovsod. Izjemna plašnost vseh ptic kaže tudi na dejstvo, da so na selitveni poti in njihovih končnih selitvenih postojankah
izpostavljene masivnemu (nelegalnem) lovu. Srečko je le ena izmed štorkelj, ki je svojo selitveno pot žalostno zaključila v toplih krajih. Zahvaljujoč oddajniku GPS smo to pot lahko spremljali in ugotovili le nekaj nevarnosti, ki prežijo na štorklje in druge ptice selivke. Koliko je še takšnih in podobnih zgodb drugih štorkelj, ki nimajo oddajnikov, pa si lahko samo mislimo.”
Alen Ploj, varstveni ornitolog DOPPS

“Da na ptice selivke med njihovim potovanjem prežijo številne nevarnosti, ni nobena
skrivnost. Ko sam doživiš takšno izkušnjo, pa te preplavijo čustva, nemalokrat jeza.
Slovenija je za ptice selivke razmeroma varna postojanka in tudi na društvu smo z
vzpostavitvijo treh naravnih rezervatov (Škocjanski zatok, Iški morost in Ormoške lagune)
pripomogli k temu, da se na tisoče selivk varno prehranjuje in počiva. V mnogih državah je
stanje precej slabše in na eno izmed nevarnosti je pokazal tudi Srečko. Žal je ceno plačal s
svojim življenjem. Kljub temu da je odnos do smeti in odpadkov pri nas na mnogo višjem
nivoju, menim, da je čas za popolno odpravo plastike za enkratno uporabo. Alternativ je
mnogo, vsak izgovor je samo lenoba. Preden pokažemo s prstom, je prav, da sami
pometemo pred svojim pragom in postanemo vzgled za druge.”
Tilen Basle, varstveni ornitolog DOPPS

Več o Srečkovi usodi si lahko preberete na Leti, leti štorklja.

Na voljo smo vam za dodatne informacije.

Mag. Kristina Sever

vodja Službe za korporativno komuniciranje

T: 01 230 4016, M: 031 364 315