Od sredine marca živimo v posebnem času. Vsakdo izmed nas ima svojo izkušnjo, pa vendar se zdi, da imamo tudi mnogo skupnega. Za mnoge med nami je korona kriza naredila nekajletni preskok pri poznavanju računalništva, interneta in socialnih medijev. Mnogi starši so na svoji koži preizkusili, s kakšnimi izzivi se srečujejo učitelji pri motiviranju skupine otrok ali mladostnikov za učenje, ob tem pa so bili še sami prisiljeni organizirati delo od doma. No, to se je pokazalo kot eden izmed možnih načinov za zmanjševanje jutranjih prometnih konic proti glavnemu mestu. Globok poklon in zahvala pa velja vsem, ki ste v tem času kljub dodatnim, nepoznanim tveganjem hodili v službo: vsem zdravstvenim delavcem, zaposlenim v trgovini, v transportu, v energetiki, na pošti, v javni upravi, v dostavnih in drugih službah, s katerimi ste nam omogočili, da smo lahko ostali doma in na varnem. Hvala tudi novinarjem, ki so nas sproti obveščali in nam posredovali napotke za varno življenje.

Zanimivo je bilo opazovati, kako se znamo prilagajati novim okoliščinam: samostojni podjetniki z enim zaposlenim so uspeli v nekaj dneh prilagoditi poslovanje s prodajo izdelkov preko spleta in dostavnih služb, župnik iz majhne podeželske župnije je ob zaprtih cerkvah preko Facebooka našel pot do več deset tisoč udeležencev bogoslužja. Prepričan sem, da ste sami gotovo opazili še mnogo podobnih uspešnih zgodb.

V času, ki smo ga preživeli doma, smo imeli veliko priložnosti tudi za razmislek o prioritetah, o pomenu odnosov v družini. Pa tudi o tem, kateri so tisti ključni poklici in katere dejavnosti v družbi, ki imajo največji vpliv na kakovost našega življenja. Morda bi morali kot družba na novo in zelo drugače razdeliti velikanske zneske, ki jih prejemajo vrhunski športniki in zvezde »šovbiznisa« ter bi kaj od tega namenili tistim, ki v korona času redno hodijo na delo.

Številke kažejo, da smo morda že prestali največjo krizo in tudi čas, ko je oblast s predpisi zagotovila varnost posameznikov in celotne družbe, še posebej najbolj ranljivih. Ukrepi so (bili) učinkoviti, za kar velja zahvala tako tistim, ki so jih pripravili, kot tudi prebivalcem za upoštevanje. Vzporedno so tekli napori za zagotovitev zaščitne opreme. Občina Trebnje je bila pri nabavi le-te uspešna. Vsak sam si lahko ustavi sliko o družbeni odgovornosti podjetnikov, ki so začeli prodajati maske po 15-krat višji ceni, kot je bila pred pandemijo. Podpiram in pozivam pristojne organe, da raziščejo vse okoliščine nabav in s tem omogočijo javno zahvalo zaslužnim, da smo pravočasno prišli do opreme, hkrati pa kaznovanje storilcev, če se bo izkazalo, da so delovali v nasprotju s pravnim redom. Morda izgleda naivno, vendar upam, da bo s tem konec manipulacij in se sedaj aktualne afere ne bodo vlekle skozi naslednja desetletja političnega boja.

In kakšen vsakdan se nam obeta z virusom? Država nam s kriznimi dodatki lajša prehod v nov način delovanja. Če bosta odgovornost in sposobnost samoomejevanja slehernega med nami zadostna, ne bo državi več potrebno postavljati omejitev. Vsi pa se bomo morali naučiti delovati z upoštevanjem novih tveganj. Učimo se raje na napakah drugih in ne čakajmo, da se nesreča zgodi nam. Ignoranca in vzvišenost sta škodljivi in hitro mineta, ko nastopi bolezen, kot smo videli tudi pri kakšnem svetovno znanem politiku ali medijski zvezdi. Prav tako sta napačna pasivnost in čakanje, da nam minister pove, kako naj opravljamo svoje delo. Še slabše je pobalinsko iskanje napak v priporočilih in ukrepih, ko jih pripravi vlada. Še posebej čudno se to sliši s strani managerjev, ki so po že dolgo veljavnih predpisih dolžni zagotoviti, da dejavnost podjetij in zavodov, ki jih vodijo, ne ogroža varnosti in zdravja zaposlenih in ne vseh drugih, ki so udeleženi v poslovanje. Šele ko to zagotovijo, lahko podjetje začne s poslom. 

Ne pozabimo, da smo tudi mi vsak svoj manager. Preden se lotimo česarkoli, dobro premislimo, kako bomo to storili, da ne bo v nesrečo ne nam, ne našim bližnjim. Od zdaj moramo v razmislek nujno vključiti tudi koronavirus!

dr. Jože Korbar

podžupan