Za Angelco Dremelj je danes zelo poseben dan, saj praznuje 100. rojstni dan. Ob častitljivem jubileju jo je v Domu starejših občanov (DSO) Trebnje, kjer prebiva, obiskala županja Občine Trebnje Mateja Povhe ter ji ob tej priložnosti čestitala in zaželela, da bi ji zdravje še naprej tako dobro služilo. Županji sta družbo delali predsednica trebanjskega območnega združenja Rdečega križa Mojca Mihevc in predsednica krajevne organizacije Rdečega Križa Svetinje Anica Makše.

Čeprav danes ljudje živimo dlje kot nekoč, so stoletniki še vedno redki. »Vedno moraš biti dobre volje, včasih moraš kaj kar čez ramo vreči in si ne smeš vsega preveč jemati k srcu. Delaj pa toliko, kot zmoreš, ni dobro pretiravati,« o receptu za dolgo življenje pravi Angelca Dremelj, ki se je rodila 7. aprila 1926 na Rdečem Kalu. Doma so imeli manjšo kmetijo, družina pa je štela osem otrok. Ona je bila druga najmlajša.

Med vojno izgubila mamo in bila ranjena

V njeno mladost je kruto zarezala druga svetovna vojna, ki jo je zaznamovala. Tega težkega obdobja se spominja s solzami v očeh. Takrat je izgubila mamo, družina pa je bila primorana zapustiti dom. »Otroci smo morali zbežati od doma, da smo preživeli. Med vojno sem bila tudi ranjena v nogo. Zdravila sem se v partizanskih bolnišnicah v Kočevskem rogu, kjer sem čakala konec vojne,« se težkega obdobja v njenem življenju spominja Angelca.

Po vojni se je vključila v mladinske delovne brigade, med drugim je pomagala pri gradnji cest in železniške proge Brčko-Banovčići. Po vrnitvi domov je spoznala moža in si z njim ustvarila družino. Rodili sta se jima hčerki Zdenka in Jožica. Nekaj časa so živeli v Ljubljani, kjer je Angelca delala na sekretariatu za notranje zadeve. Življenjska pot jo je kasneje popeljala nazaj v njen rodni Rdeči Kal, kjer je skrbela za očeta. Z možem sta tudi pridno obdelovala domačo zemljo in uživala skupno življenje. Žal mož ni dočakal tako visoke starosti, pred dobrimi tremi desetletji je umrl. Zelo boleča je bila zanjo tudi izguba hčerke Zdenke, a kot pravi Angelca, je treba iti naprej.

Vitalna, bistrih misli in polna življenja

Dolga leta je sama živela na domačiji na Rdečem Kalu, ko pa so ji moči nekoliko opešale, je odšla v Dom starejših občanov Trebnje, ki je takrat ravno odprl svoja vrata. Bila je ena prvih stanovalk. Dobri dve leti je preživela tam in bilo ji je zelo lepo. Precej si je opomogla in se vrnila v domače okolje. »Štiri leta sem bila še doma, nato pa sem odšla v oskrbovana stanovanja poleg doma. Skoraj 18 let sem bila tam, dobro leto pa zdaj prebivam v domu, kjer zame in za vse ostale starostnike zelo lepo skrbijo,« pripoveduje Angelca.

Kljub visoki starosti je še vedno vitalna, hodi s pomočjo hojce, je bistrih misli in polna življenja. Malo slabše sicer vidi in sliši, zato ima slušni aparat. Dvakrat tedensko hodi na telovadbo, ki je organizirana v domu. Trudi se, da je čim bolj aktivna, pred leti je veliko tudi kvačkala, s čimer je urila ročne spretnosti, a zaradi težav z vidom tega ne more več početi. Zdaj si čas krajša na druge načine, rada je v družbi ostalih sostanovalcev doma, če je lepo vreme, pa se pogosto odpravi na kakšen krajši sprehod.

Zlata mama

Ob njenem jubileju so jo sostanovalci presenetili s toplim sprejemom na hodniku doma. Vsak stisk roke ji je pričaral nasmeh na obraz in vesela je bila vseh dobrih želja. Ob njej je bila danes tudi hčerka Jožica, ki za svojo mama pravi, da je zlata mama. »Vedno je bila pridna, skrbna, ljubeča in razumevajoča,« je dodala.

V soboto bodo Angelco peljali na domačijo v Rdeči Kal, kjer bo v krogu sorodnikov in prijateljev praznovala stoti rojstni dan.

Ob njenem častitljivem jubileju ji želimo predvsem zdravja, mirnih dni in še veliko lepih trenutkov. Njena življenjska pot nas spominja, da so vztrajnost, skromnost in dobra volja tiste vrednote, ki nas spremljajo vse življenje.