V soboto, 09.05.2026, nam je bilo vreme resnično naklonjeno, ko smo se varuhi gorske narave, gorski stražarji in vsi ljubitelji narave iz vseh dolenjskih planinskih društev odpravili na naravovarstveno ekskurzijo v Kamniško Bistrico.
Ekskurzijo smo poklonili vodi, ki je vir življenja. Brez nje ne bi bilo življenja na Zemlji, zato moramo skrbeti za čistost in ohranjanje voda, zlasti pitne vode, kar se naravovarstveniki dobro zavedamo. Kakšno moč ima voda smo dobro spoznali in videli na naši poti ob Kamniški Bistrici.
Z avtobusom smo se pripeljali do spodnje postaje žičnice na Veliko planino. Od parkirišča smo šli kakih 200 m nizvodno preko mostu in nato na Koželjevo pot.
Pot, ki nosi ime po kamniškem planincu, nekdanjemu predsedniku PD Kamnik, vodij gorske reševalne službe in slikarju gora Maksu Koželju (1883-1956), je bila ponovno obnovljena v letih 2007 in 2008, s čimer so počastili 115-letnico prve podružnice Slovenskega planinskega društva, ustanovljenega v Kamniku leta1893.
Na poti ob reki nas je ves čas spremljala čista in žuboreča rečica, nad nami so se v oblakih dvigali Grintavci.
Z nasprotne strani se v Bistrico steka več pritokov, potok iz Dolskega grabna, Kopiščnica s slapom in Kamniška Bela. Proti koncu poti pridemo do Predaslja, kjer je Bistrica vrezala v apnenec do 35 metrov globoko sotesko. Ponekod sta si bregova le dva do tri metre vsaksebi. Zgornji Veliki Predaselj je dolg 100 metrov. V njem je zagozdena skala, čez katero je speljana steza. V Malem Predaslju nekoliko nižje se voda v malih koritih razigra. Enako kot zgoraj se je tudi tukaj ukleščila skala. Pod njo se je leta 1891 zagozdili hlodi, ki so ustvarili slap in manjše jezerce. 26.10.1952 je pregrada popustila, z njo pa sta izginila tudi slap in jezerce.
Ko smo prečkali Kamniško Belo smo obiskali še Spominski park, ki je posvečen vsem gornikom, ki so svojo življenjsko pot sklenili tam, kjer so bili najraje, v gorah.
Na koncu nas je pot vodila do Doma v Kamniški Bistrici, kjer smo si ogledali še izvire Kamniške Bistrice. Po krajšem počitku in malici smo se odpeljali nazaj na Dolenjsko.
Koželjeva pot so še enkrat dobro obnovili po hudih poplavah leta 2022 in so jo odprli poleti 2024.
Še nekaj podatkov: prehodili smo dobrih 7 km ter premagali 500 metrov nadmorske višine.
Napisala: Brigita Jenkole, načelnica VGN in GS PD Trebnje
Foto: Božo Zajc



