Omenjena spletna orodja, ki so jih razvile ali nadgradile prav nevladne organizacije, so prvič enotno predstavili na junijski nacionalni konferenci Digitalna orodja in rešitve za NVO, ki ji je prisluhnilo več kot 150 predstavnikov društev, zasebnih zavodov ali ustanov.
»Ravnokar sem bil v sobi, kjer so predstavljali spletno orodje za upravljanje z NVO oz. različne spletne storitve. Videti je precej bolj enostavno za vodenje društvene blagajne in bom ta program vsekakor priporočil še ostalim,« je po konferenci dejal član enega od lokalnih upokojenskih društev. Vsa predstavljena orodja, ki lahko olajšajo delo v organizaciji, so po področjih uporabnosti, skupaj s koristnimi povezavami, objavljena TUKAJ: https://zanvo.org/digitalna-orodja/#orodja
Na konferenci so svoja razmišljanja o prednostih in pasteh digitalizacije nevladnega sektorja delili Simon Delakorda (InePA), Jože Gornik (Stičišče Središče) in Matija Ravnikar (SRC Infonet). Delakorda, ki se z digitalizacijo nevladnega sektorja ukvarja že vsaj 20 let, je med drugim povedal, da sta pri razvoju (in tudi uporabi) digitalnih rešitev glavni težavi kadrovska in finančna podhranjenost nevladnega sektorja, manjka tudi neko stabilno in dolgoročno podporno okolje. Četudi so vsi trije gostje okrogle mize izpostavili vrsto prednosti, ki jih prinaša uporaba digitalnih rešitev v NVO, se zavedajo tudi odprtih izzivov.
»Organizacije so raznolike in ne moremo kar pričakovati, da ima vsako društvo s podeželja sploh ustrezno opremo, kaj šele znanje,« je povedal Gornik, glede skrbi zaradi varnosti podatkov, tudi npr. občutljivih zdravstvenih podatkov uporabnikov storitev, pa je Ravnikar dodal, da so zlorabe mogoče povsod in so običajno povezane z denarjem, tako da po njegovi oceni nevladni sektor v tej luči niti ni zanimiv. Je pa poudaril pomen izobraževanja zaposlenih in drugih v NVO, kako ravnati s tovrstnimi podatki, vzpostavitve nadzora nad dostopom do teh podatkov, kako jih čim bolj zaščititi, npr. z uporabo strežnikov v EU in ne zgolj po načelu najcenejših ponudnikov. »Bistveno ceneje in varneje je, da aplikacije živijo na najeti infrastrukturi, katere lastniki/upravljavci so strokovnjaki za varnost,« je menil Ravnikar.
Tudi ostala sogovornika sta se dotaknila aktualnih razmer in izzivov: ko se v sektorju razvijajo posamične digitalne rešitve za »le« omejen krog uporabnikov, pomanjkanje sredstev ne le za razvoj, ampak tudi bodoče vzdrževanje nekega digitalnega orodja, pomanjkanje medsebojnega informiranja in izobraževanja med NVO ipd.
Ena tistih nevladnih organizacij, ki »diha digitalno«, je denimo Inštitut Danes je nov dan. Tudi direktorica Maja Cimerman je na nacionalni konferenci že uvodoma izpostavila, da sektor pri razvoju digitalnih orodij potrebuje neke standarde in ne zgolj »nereflektiran razvoj novih in novih orodij«. Njihova ekipa je denimo sprožila že več kot 80 digitalnih kampanj in tudi sicer delujejo kot »virtualni kolektiv«, ki priznava, da razvoj oz. uporaba vseh digitalnih rešitev ni bila uspešna. Z zbranimi je delila tudi nekaj rešitev oz. premislekov, ključnih pri zagonu vsake digitalne rešitve, sicer pa ponovila, da njihova smotrna uporaba za NVO prinaša vrsto prednosti. »Nova orodja nam med drugim lahko omogočajo dvig produktivnosti,« je uvodoma menil tudi državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo Jure Trbič. Omenjeno ministrstvo je, kot je znano, s slabimi petimi milijoni evrov prek razpisa za digitalno preobrazbo NVO podprlo 47 organizacij.
Več kot polovica teh se je odzvala vabilu mreže ZaNVO in svoja digitalna orodja, ki so jih bodisi razvili bodisi nadgradili, zainteresiranim predstavnikom društev/zasebnih zavodov/ustanov predstavila tudi po ločenih sobah glede na področje uporabnosti in koristi za delovanje NVO. Jan Magnič iz Nefiksa jih je razvrstil v šest sklopov in hkrati izpostavil, da veliko orodij nudi še več rešitev, kot je njegovo primarno področje. Predstavljeni programi tako med drugim omogočajo (1) vzpostavitev in vodenje digitalnih baz uporabnikov, (2) večajo digitalne kompetence, (3) poenostavljajo postopke, (4) omogočajo storitve na daljavo in (5) olajšajo projektno vodenje. Kot omenjeno, ves seznam najdete TUKAJ: https://zanvo.org/digitalna-orodja/#orodja
Tretjo nacionalno konferenco je ob podpori Ministrstva za javno upravo organizirala mreža stičišč ZaNVO, ki jo sestavljajo: Regijski NVO center – stičišče nevladnih organizacij JV Slovenije, ISKRA – stičišče NVO Istre in Krasa, Stičišče Središče, Grozd NVO Gorenjske, Regionalno stičišče NVO Planota, BOREO – regijsko stičišče nevladnih organizacij Primorsko-notranjske regije, Regionalni center NVO, Regionalno stičišče nevladnih organizacij Posavja, Novus – Regionalno stičišče NVO savinjske regije, Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja, Koroško regionalno stičišče nevladnih organizacij Korociv in Regionalno stičišče nevladnih organizacij Pomurja.
Na prvi nacionalni konferenci je omenjena mreža leta 2021 predstavila koristi uvedbe participativnih proračunov v občinah (povezava do priročnika: https://zanvo.org/nacionalne-konference-zanvo/participativni-proracun/), lani pa učinke nevladniške (brezplačne) rabe javnih prostorov za širšo skupnost (na voljo: https://zanvo.org/nacionalne-konference-zanvo/prostori-za-skupnost/).
Posnetek tretje konference Digitalna orodja in rešitve ZA NVO, ki je potekala 1. junija 2023, si lahko ogledate tu: https://zanvo.org/nacionalne-konference-zanvo/digitalizacija-za-nvo/#posnetek
