KS Trebnje leži v središču občine Trebnje. V njej živi okoli 4300 prebivalcev v 11 naseljih, od tega v mestu Trebnje na nadmorski višini 289 m kar 3500 prebivalcev. Naselja, ki spadajo v KS Trebnje, so: Dol pri Trebnjem, Dolenje  in Gorenje Medvedje selo, Grmada, Odrga, Pekel, Primštal, Repče, Studenec, Trebnje in Vrhtrebnje.

Skozi Trebnje poteka 15. poldnevnik, ki je ob vhodu v mesto z zahodne strani  obeležen z veliko tablo, z radijsko vodeno uro, ki kaže točen srednjeevropski čas. Zraven je tudi informativna tabla z osnovnimi informacijami o 15. poldnevniku. Nad Vrhtrebnjem, kjer je razgledna točka, je zgrajeno tudi kamnito obeležje z bronastim reliefom Slovenije. Na njem so prikazani pomembnejši kraji v Sloveniji, višji vrhovi in potek 15. poldnevnika preko slovenskega ozemlja.

Trebnje se prvič omenja leta 1163. Kraj pa je bil najbolj obubožan v času turških vpadov, tj. leta 1528. Leta 1941 se je kljub močni italijanski delegaciji tu pripravljala oborožena vstaja proti okupatorju. Ob ustanovitvi Gubčeve brigade na Trebelnem se ji je pridružilo veliko Trebanjcev, 15. 5. 1944 pa je Cankarjeva brigada za kratek čas osvobodila Trebnje. V mestnem parku je spomenik padlim v NOB, pod pokopališčem pa spomenik talcem. V središču Trebnjega stoji cerkev Marijinega vnebovzetja, pod avtocesto v bregu pa stoji Trebanjski grad, ki naj bi bil domnevno zgrajen že okoli leta 1000, prvotno pa so ga imeli gospodje Trebanjski s Koroške. Grad je bil večkrat prezidan, do danes pa se je ohranil četverokotni stolp, ki morda stoji na rimskih temeljih, okrogli stolp iz časa turških vpadov ter levo in desno krilo, ki sta iz začetka novega veka. Ob vhodu na dvorišče je sfinga, na vrhu grajskih stopnic pa je kamnit rimski lev, ki je upodobljen tudi v trebanjskem grbu. Od leta 1968  pa je kraj postal znan po Taboru likovnih samorastnikov, kjer se vsako leto zberejo umetniki iz številnih držav in kontinentov.

Trebnje se počasi, a vztrajno vzpenja tudi širše v slovenski prostor tako po razvoju, gospodarstvu, kulturi in športu. Veliko zaslug nosi sam Svet KS Trebnje, ki ga že sedmo leto vodi Dejan Smuk.

Dejan je obiskoval Srednjo gradbeno šolo v Novem mestu in študij nadaljeval na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Danes je ponosen oče štirih otrok, uspešen podjetnik, ki je velik del svojega znanja prenesel iz poslovnega sveta v lokalno skupnost in tako lažje ter hitreje pelje gospodarstvo do zastavljenih ciljev. Po duši je športnik in velik entuziast. Kvaliteta življenja in prijetno počutje sokrajanov ter obiskovalcev kraja sta mu izziv in prioriteta.

Na kaj ste najbolj ponosni v času svojega mandata?

Najbolj sem vesel in ponosen, da nam je uspelo v centru Trebnjega, na prostoru, ki je bil trajno zapuščen in neurejen, zasnovati in zgraditi Park likovnih samorastnikov. Zanj smo uspešno kandidirali in prejeli tudi evropska sredstva. Od zaključka izgradnje parka se vse večje kulturne in ostale prireditve odvijajo v njem. Prostor so našle tudi skulpture likovnih samorastnikov. Odslej vsako leto v adventnem času vanj postavimo tudi jaslice v naravni velikosti. Park je le del celotne zasnove Parka likovnih samorastnikov, ki bo počasi nastajal v celotni okolici stavbe CIK, kjer bodo nameščene nove skulpture, med njimi bo urejena sprehajalna pot in tudi urejena interventna pot na severni strani ZD. Ob Kidričevi cesti bo izgrajen še manjši oporni zid za poravnavo terena in dodatna javna razsvetljava, tudi spodaj na ploščadi pred knjižnico. Vse ostalo bomo pustili v zelenju, tako obstoječe drevnine kakor tudi travnati del, ki bo obnovljen s travnimi balami, kot smo naredili na spodnjem delu pred knjižnico. Projekt je zasnovan tudi širše v želji, da se skulpture likovnih samorastnikov postavijo po celotnem mestu Trebnje, na za to pripravljenih lokacijah, Park likovnih samorastnikov pa bi bil centralni del našega mesta, ki je ponosno na dolgoletno tradicijo Tabora likovnih samorastnikov.

Kam pa ste še namenili sredstva?

Nekaj smo jih namenili tudi obnovi športnih igrišč in parkov. Tako smo v celoti obnovili Jurčkov gozd, v katerem imamo namen zgraditi tudi objekt za trebanjske tabornike s sanitarijami za obiskovalce gozda. Trebanjski taborniki »Rod sivih jelš« bodo v kratkem ostali brez svojih prostorov, saj se bo njihovo sedanje domovanje oz. objekt porušil zaradi izgradnje Kulturnega centra. Tako smo zasnovali v Jurčkovem gozdu nov objekt, kjer bodo lahko v naravi izvajali svoje programe za svoje najmlajše člane. Izdelava projekta je že v zaključni fazi.

Ste hkrati delali še kaj pomembnega?

Ogromno. Od obnovitve športnega igrišča pri DSO, ki smo mu dodali razsvetljavo. Ob njem smo zgradili najbolj valovito in pisano otroško igrišče v naši okolici. Lotili smo se tudi zasnove in izgradnje Športnega parka Trebnje, v katerem smo zgradili popolnoma novo komunalno infrastrukturo, tako kanalizacijo kakor vodovod, električno napeljavo in optično omrežje. Zgradili smo nove oporne zidove ob CIK-u ter športna igrišča na južnem delu ŠPT. Kasneje se je v izgradnjo vključila tudi Občina Trebnje, ki je zgradila severni del ŠPT, ki obsega tribune, ograje, podporne zidove ter teniško igrišče in drsališče. Komunalno infrastrukturo in tribune ter pomožne objekte smo zgradili tudi na nogometnem stadionu na Cvibljah, kjer imamo namen dokončati še parkirišče ter zgraditi nova športna igrišča ter pump track stezo.

Trenutno poteka ravno zakoličba in meritve nove trase trim steze.

Kje pa bo potekala trim steza?

Vse od stadiona Cviblje na vzhodu do mirnske trim steze in na zahodu do trim steze na Veliki Loki. Občina je zagotovila sredstva za geodetske meritve, zasnovo projekta pa smo izdelali v KS Trebnje. V načrtu imamo izgraditi še eno valovito otroško igrišče ob ŠPT v Trebnjem ter rekreacijsko pot ob Temenici.

Kaj pa javna razsvetljava? Le- ta je nekako odslužila svoje.

V Medvedjem selu smo postavili prvo svetilko na sončne celice.

Prve varčnejše LED svetilke javne razsvetljave smo postavili ob Kidričevi do Pekla in na Studencu, kjer smo asfaltirali tudi staro, še makadamsko cesto.

Tudi pogled na Gubčevo cesto je lepši, prijaznejši.

Popolnoma smo obnovili zelene površine in drevnine ob Gubčevi cesti in tlakovali varno pot za pešce, ki jo nameravamo zgraditi tudi ob Temeniški poti ter skozi Trebnje.

Decembrski večeri so bili še posebno lepi ob pogledu na praznično razsvetljeno mesto.

Na stebre javne razsvetljave smo namestili nove nosilce za zastave in kupili preko 500 novih zastav, da naše mesto lahko kaže praznično podobo ob pomembnejših dnevih naše zgodovine. Hkrati pa smo za stebre javne razsvetljave kupili tudi novoletno osvetlitev, tako da je bilo mesto okrašeno vse od Pristave do Trima, ob vseh krožiščih in vpadnicah v samo mesto.

Počasi mesto dobiva lepo, celostno podobo. Kako vam to uspeva?

V ta namen smo izdelali katalog urbane opreme, da dobimo neko konstantno celostno podobo. S tem počasi dobivamo tudi samo urejenost na področju urbane opreme. Bili smo tudi pobudniki izgradnje prvih podzemnih zbiralnikov smeti ob CIK-u, naslednji pa se bodo vgradili med Zdravstvenim domom in Policijo, da se lahko odstranijo neestetski komunalni kontejnerji.

Načrtov je ogromno. Kateri so prednostni?

Zgraditi želimo pot med Studencem in Paradižem za krajšo in varnejšo povezavo otrok do šole ter prebivalcev Studenca do Trebnjega. V Gornjem Medvedjem selu in na Studencu imamo načrt postaviti avtobusno postajališče ter zamenjati obstoječe v Trebnjem, vključno z glavnim postajališčem na avtobusni postaji, v Prapročah pa imamo željo zgraditi javno razsvetljavo, če se bodo tamkajšnji prebivalci strinjali.

Kaj pa primestna središča?

V Dolu smo lansko leto naredili obračališče za šolski avtobus, za varnejše vstopanje in izstopanje otrok in na Grmadi urejamo odvodnjavanje.

Poskrbeli ste tudi za zgodovinsko obeležje.

Res je, saj smo obeležili dva zgodovinska mejnika. Ob obletnici poroke Trebanjke Franje Tomšič z generalom Rudolfom Maistrom smo na rojstni hiši postavili spominsko ploščo. Drugo obeležje pa smo postavili ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije v parku nad DSO.  V spomin smo zasadili 30 lip.

Aktivirali ste se tudi v sklopu preventive in zaščite.
V tem sklopu preventive za zaščito in reševanje smo pred leti načrtno pričeli s postavljanjem hidrantnih omaric po naši KS. V proračun in vsakoletni plan dela smo vključili vsako leto postavitev treh hidrantnih omaric. Prvo smo postavili pred tremi leti na Ulici OF, zadnjo, deveto po vrsti, pa lani na Gorenjem Medvedjem selu. Sofinancirali pa smo tudi postavitev nekaj defibratorjev.

KS Trebnje je v celotnem mandatu  organizirala številne kulturne in športne prireditve: Slovo poletju, Poletni kulturni dnevi, trebanjski Masterchef, prednovoletna pravljica, prireditve ob 8. marcu, dnevu državnosti in mestnemu prazniku, silvestrovanja na prostem, baletne predstave, predstave teatra in mnoge druge,  poletna košarkarska liga, poletna nogometna liga, poletna liga v odbojki na mivki, poletne športne dneve, zaključke športne sezone ob Heloweenu, fight nights, run4fun, atletske prireditve z zbiranjem sredstev v humanitarne namene, številne sprejeme za naše uspešne športnike in še in še.

Predsednik Dejan je človek s posluhom in čutom. Hvaležni gasilci Vrhtrebnjega so se mu za pomoč pri ureditvi vaškega središča ob gasilskem domu zahvalili s posebnim priznanjem. Z veliko mero preudarnosti, posluha predvsem pa odgovornosti do someščanov skupaj z dobro ekipo sodelavcev sveta KS Trebnje tako postavljajo nove mejnike v mestu Trebnje.

Mojca Smolič