Logo MojaObčina.si
DANES
26°C
12°C
JUTRI
25°C
13°C
Oceni objavo

KS DOBRNIČ

Dobrnič se nahaja na nadmorski višini 240 m, na tem območju pa živi 809 prebivalcev. Območje je izrazito kmetijsko, zato se večina gospodinjstev ukvarja kmetijstvom poklicno ali ob zaposlitvi. Prevladuje reja govedi in pridelava mleka, na prisojnih legah Šmavra in Lisca pa so vinogradi. Samo območje ima tudi več kraških jam, ponorov, bruhalnikov, rup in brezen. Ob urejanju izvira ponikalnice Žibrščice pa je bila pri izviru najdena tudi človeška ribica, dinarski endemit. V KS je 16 naselij: Artmanja vas, Dobrava, Dobrnič, Gorenja vas, Korita, Lisec, Lokve pri Dobrniču, Podlisec, Preska pri Dobrniču, Reva, Stranje pri Dobrniču, Šahovec, Vavpča vas pri Dobrniču, Vrbovec, Zagorica pri Dobrniču in Železno. Območje Dobrniča je bilo že zgodaj poseljeno. Naselitev v rimskem času nakazujejo tudi rimski grobovi v Koritih, najdbe rimskih novcev v Dobrniču in na Cvingerju ter rimska cesta, ki je vodila iz Trebnjega skozi Dobrnič v Žužemberk.  V osrednjem delu Dobrniča je lepa, baročna cerkev svetega Jurija z Baragovim doprsnim kipom in krstnim kamnom. Zgrajena je bila 1785 leta. V njej sta bila pri starem krstnem kamnu krščena Friderik Irenej Baraga (1797–1868) ter nekdanji ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar (19202007). V Mali vasi pri Dobrniču stoji danes kot muzej Baragova rojstna hiša. Na dobrniškem območju se je že leta 1800 razvilo šolstvo, kar Dobrnič uvršča v sam slovenski vrh zgodovine šolstva. V prenovljenem kulturnem domu v Dobrniču je urejena spominska soba 1. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze, edinstvenem v takratni Evropi, na Občinah pa je moč videti muzej na prostem oz. Jurjevo domačijo. Tradicionalno se že od leta 2003 na tem delu odvija tudi pohod po kraku E7, Pot Mare Rupena, delegatko prvega kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze in na kongresu izvoljene prve sekretarke te organizacije ter kot  neumorno aktivistko za izboljšanje položaja kmečkih žensk in razvoj slovenskega podeželja, posebej manj razvitih območij Dolenjske. Po njeni zaslugi je bil prav na območju KS Dobrnič izpeljan odmeven FAO projekt za razvoj kmetijstva in podeželja (19851988). Vsako leto pa v Krajevni skupnosti Dobrnič pripravijo tudi vaške igre, na katerih se zberejo ekipe mladih in starih iz vseh vasi v KS in se med seboj pomerijo za prvo mesto. Glavni namen tega druženja je povezovanje krajanov na prijeten način. Aktivno pa so v samo lokalno skupnost vpeti Kulturno društvo Dobrnič, gasilci PG Dobrnič, Društvo vinogradnikov Lisec – Dobrnič in Društvo kmečkih žena Tavžentroža, ki je znano daleč naokoli.

Mlad zagnan Svet KS si prizadeva soustvarjati lepše in boljše življenje v sami KS. Vodi jih predsednik Boštjan Pekolj.

Kdaj ste nastopili funkcijo predsednika KS?

V sam svet krajevne skupnosti sem prišel kot predstavnik naselij Zagorica pri Dobrniču ter Dobrava, imenovan v letu 2019, na funkcijo predsednika KS pa sem bil imenovan na predlog ostalih članov KS po tem, ko je g. Jože Avgustinčič, dotedanji predsednik KS Dobrnič, s funkcije odstopil po imenovanju za podžupana Občine Trebnje zaradi nezdružljivosti navedenih funkcij.

Kako ste sprejeli izziv?

Imenovanje v predsednika KS je bil zame res velik izziv, saj gre za častno funkcijo, v kateri nastopaš v imenu vseh občanov KS, stremiš k zadovoljevanju potreb le-teh in razvoju KS kot širšega območja.

Kaj je vaše glavno vodilo pri vodenju KS?

Kot predsednik krajevne skupnosti skozi celoten mandat stremim k razvoju naše krajevne skupnosti in zadovoljevanju potreb sokrajanov. Pri tem moram izpostaviti, da so že moji predhodniki naredili ogromno za našo krajevno skupnost.

Kaj je bilo narejenega v okviru vašega mandata?

V okviru mojega mandata smo nadaljevali z investicijami v osnovno gospodarsko javno infrastrukturo. Identificiranje potreb in planiranje investicij ni bilo težko, saj so vsi člani sveta KS svoje delo zelo dobro opravljali in vsako leto znova podali številne pobude in predloge za nove investicije, prav tako pa aktivno sodelovali pri izvedbi slednjih. Predvsem moram izpostaviti našega tajnika Emila Košaka in dolgoletno računovodkinjo Silvo Bolte, ki sta mi zelo pomagala pri vseh operativnih in administrativnih opravilih.

Katere večje investicije so bile izvedene v KS v času vašega predsedovanja?

Večino sredstev smo namenili v cestno infrastrukturo, kjer le-ta še ni bila zagotovljena. Utrdili, razširili in asfaltirali smo ok. 3000 m cest.

Asfaltirali smo tudi posamezne odseke cest v Liscu, ki zadnja leta postaja vse bolj turistična točka. V prihodnjem obdobju si bo KS prizadevala tudi za ureditev najvišjega vrha Piramida, ki je odlična izletniška točka ter ureditev samega jedra Dobrniča. V naseljih Šahovec in Preska smo zgradili kompletno novo javno razsvetljavo ter obenem zagotovili prestavitev električne napeljave iz drogov v zemljo. Uredili smo odvodnjavanje v naseljih Zagorica pri Dobrniču in Gorenja vas.

Poleg navedenega smo del sredstev namenili v prenovo mrliške vežice v Dobrniču. Slednjo smo opremili z novo kuhinjo in klimatsko napravo, obnovili smo fasado in vse lesene dele.

Pomagali smo tudi pri pridobivanju soglasij za občinsko cesto Trebnje–Grmada, kar je bila glavna ovira za razširitev ceste čez Grmado, ki predstavlja glavno cesto za dostop do centra Trebnjega, za mnoge tudi dostop do avtoceste.

Občina Trebnje je v preteklih letih izvedla večje investicije v obnovo POŠ Dobrnič in izgradnjo prizidka (za nove oddelke vrtca ter za telovadnico), skupaj z občinsko upravo pa smo v tem mandatu uspeli urediti tudi zunanje športno-rekreativne površine, ki bodo v celoti zaključene predvidoma jeseni 2022. Skupaj z občinsko upravo smo zagotovili odkup zemljišč v neposredni bližini gasilskega doma Dobrnič in s tem zagotovili PGD Dobrnič nove površine za lastne potrebe in potrebe krajanov (npr. vaške igre, gasilske veselice, gasilske vaje itd.). Z veseljem pa podpiramo tudi vsa delovanja naših društev.

Znani ste po večjih prireditvah.

Vsako leto organiziramo srečanje antifašističnih bork, saj le-to ne sme v pozabo.

V decembrskem oz. v novoletnem času organiziramo tudi vsakoletno obdarovanje otrok, istočasno pa okrasimo center Dobrniča, da dobi tisto lepo praznično podobo.

Kateri so vaši glavni izzivi pri predsedovanju?

Vodenje pravne osebe javnega prava je regulirano z zakonodajo, ki mi pred tem ni bila poznana. Pa vendar imam številne izkušnje z organizacijo in izvajanjem večjih investicij, tako da smo skupaj uspeli v zastavljenih rokih izpeljati vse načrtovane investicije. Izjemno me veseli in sem ponosen, da so naša naselja v Dobrniču čista in urejena, za kar pa gredo velike zasluge predvsem sokrajanom, ki v okviru vsakoletnih čistilnih akcij, ki jih organiziramo, opravijo veliko dobrega dela. Četudi je bila KS Dobrnič nekdaj podeželsko območje, je danes privlačna tudi za mlade, ne glede na dejavnosti, ki jih opravljajo.

Kakšna je vaša vizija nadaljnjega razvoja KS?

Upam, da bo KS v prihodnjih letih uspela realizirati tudi razvojne projekte, ki smo jih skupaj zastavili. Večji projekti so: celovita ureditev vaškega jedra Dobrnič ter izgradnja kolesarskih poti in pločnikov. Navedenih projektov v tako kratkem času, kot je eno mandatno obdobje, ni bilo mogoče realizirati, saj so pogojeni s prostorskim načrtovanjem. Vsekakor pa sem prepričan, da se bodo v prihodnjih letih zvrstili in omogočili našim krajanom nove sprehajalne poti, otrokom pa varnejšo pot do šole, do novih igrišč.

Življenje v Dobrniški kotlini je živahno in prijetno, kar pove tudi dejstvo, da se priseljuje v te kraje vedno več mladih ljudi, kar je tudi prav. Naj bo podeželje tisto, kar predstavlja še vedno največje bogastvo in vrednoto. To je bilo za naše predhodnike, je za nas in bo tudi za naše zanamce.

 

Mojca Smolič

Oglejte si tudi