Sem Samo Rastnik. Mnogi me verjetno še ne poznate. Že od samega začetka bdim nad našo zbirko Galerije likovnih samorastnikov Trebnje in spremljam gostujoče umetnike v času tabora. Pridite me spoznat v galerijo. Na voljo vam bom prek vaših mobilnih naprav in vam podrobneje predstavil zgodovino tabora in galerije. 

Včasih se komu zdim ujetnik med galerijskimi zidovi. Sam sebi se prav nič ne smilim. Lepo mi je. Nikoli mi ni dolgčas, saj se vedno znova izgubljam v zgodbah, ki jih tkejo likovna dela. Pa vedno nova prihajajo v našo hišo! Nikoli konca in tako mi je všeč. Pogosto pa slišim kaj o umetninah izven naše galerije. O delih, ki stojijo zunaj, na prostem. Z zanimanjem prisluhnem in si zamišljam kako delo izgleda. Kje je, kaj se okoli njega dogaja in kako ga ljudje dojemajo? Umetninam, največkrat gre v tem primeru za kipe, ki so dostopne vsem, zanje ne plačujemo vstopnin in stojijo na svojem mestu ob vsakem vremenu, noč in dan, rečemo umetnost v javnem prostoru. Ta dela stojijo v okolju ne glede na to kaj se dogaja okoli njih in so pogosto tako vsidrana v podobo kraja, da jih mimoidoči spregledajo. Pri nekaterih gre za stalne postavitve, kot so recimo spomeniki, vodnjaki ali skulpture v parkih, kot so tudi naše pred Knjižnico Pavla Golie. Pri drugih pa je čas trajanja omejen, saj gre lahko za grafite, poslikave, ki bodo kmalu izginile, za postavitve iz naravnih ali drugih netrajnih materialov ali razne umetniške nastope med katerimi so hapeningi, performansi in akcije. Zanimivo ne?

Umetnost v javnem prostoru ima lahko številne funkcije. Najpogosteje pomaga ohranjati spomin na pomembne dogodke in osebnosti ali pa enostavno izboljšuje izgled prostora. Tako jo srečujemo na prometnih krožiščih, avtobusnih postajah, ob pomembnih stavbah, v parkih in drugje, kjer je bilo zaželeno v okolje vdihniti malo posebnosti. Takšno delo je vedno v odnosu do okolice in se zaradi nje tudi spreminja, saj ga lahko načenja vreme, vandalizem in drugi posegi mimoidočih vanj.

Veliko sem slišal o Mokronožcih na mokronoškem trgu, ki jih je izdelal Jernej Mali, pa o NOB spomeniku Janeza Lenassija na Rojah v Mirni in kipih pred Osnovno šolo dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu. Na slednji lokaciji se nahajajo kar tri kipi iz zbirke Galerije likovnih samorastnikov Trebnje. Mati z otrokom in Martin Kačur Franca Tavčarja ter Popotnik Dragice Belković. Tudi Trebnje krasi eden izmed naših kipov, ki ga najdete na krožišču pred vstopom v mesto. Deseti brat Rudija Stoparja dobesedno stopa po svetu v katerega se je podal.

Kot sem omenil že prej, pa umetnost v javnem prostoru niso le kipi. Rad bi izvedel za čim več umetniških posegov v javni prostor zato se tokrat obračam na vas, da mi predstavite kaj vi doživljate kot umetnost v svojem okolju. Ko se jutri odpravite v službo, v šolo, na sprehod ali pa se zapeljete v trgovino in po drugih opravkih, vas pozivam, da ste nekoliko bolj pozorni na svojo okolico kot sicer. Se vam je pogled vstavil na barviti poslikavi? Ste za grmom opazili kakšen kip? Ali pa imate v mislih že nekaj kar ste obšli že stotič? Vam je mogoče kakšna intervencija v vašem kraju še posebej ljuba? Prosim vas, da mi pošljete svoja opažanja, saj bi te umetnine rad spoznal tudi jaz. Z vašim dovoljenjem jih bom objavil tudi na našem Instagram in Facebook profilu, da vaše najdbe spozna čim več ljudi. Pojdimo raziskovat!

Fotografije nam pošljite do ponedeljka, 6. 11. 2023 na galerija@ciktrebnje.si ali pa kar med sporočila na Facebooku. Veselimo se vaših najdb!

Samo Rastnik, varuh Galerije likovnih samorastnikov Trebnje

RASTNIK: UTRINKI S 56. TRABORA – blog št. 1

RASTNIK: NOVO V GALERIJI – blog št. 2

RASTNIK: SPOJ UMETNOSTI IN TEHNOLOGIJE – blog št. 3

RASTNIK: DAN DOGODIVŠČIN – blog št. 4