Galerija likovnih samorastnikov Trebnje je bila kot varuhinja del, ki so jih umetniki podarili Taboru, ustanovljena leta 1971. Zaupana ji je bila naloga, da zbira, razstavlja, proučuje, dokumentira in promovira domačo in mednarodno naivno in samorastniško likovno umetnost. V petih desetletjih se je razvila v edinstveni muzej z obsežno mednarodno zbirko, ki vsako leto raste in predano uresničuje začrtano vizijo.
Danes hrani bogato mednarodno zbirkoslik, kipov in reliefov, naivne in samorasle likovne umetnosti vseh kontinentov sveta. Združuje bogastvo javnosti manj znane sodobne likovne ustvarjalnosti, izvirnih likovnih izrazov in samosvojih interpretacij sveta in življenja. Pomemben del obsežne mednarodne zbirke so slovenski umetniki, ki predstavljajo skoraj tretjino zbirke, kar ji daje še posebno dediščinsko vrednost in nacionalni pečat. Nedvomno gre za največjo javno mednarodno zbirko naivne in »samorasle oz. samouke« likovne umetnosti na Slovenskem, ki je pomembno sooblikovala tujo in slovensko vizualno ustvarjalnost, od prvih let 20. stoletja do danes, zaradi česar je pridobila velik ugled v mednarodni javnosti.
Zbirka je nastajala kot rezultat taborov likovnih samorastnikov. Ideja o organiziranju taborov se je porodila že leta 1965 ob razstavi Viktorja Magyarja mag. Cirilu Pevcu, tedaj predsedniku Skupščine občine Trebnje, ki je za idejo navdušil ravnatelja Osnovne šole Trebnje Adolfa Gruma. K sodelovanju sta pritegnila predsednika sodišča in znanega kulturnika Janeza Gartnarja, ki je sprva kot predsednik Skupnosti za likovno dejavnost samorastnikov ter kasneje kot predsednik Upravnega odbora tabore vodil vse do leta 2008.
Prvi tabor (Tabor slovenskih naivnih umetnikov) je bil organiziran leta 1968 in se je s širitvijo programa večkrat preimenoval, nazadnje leta 1992 v Mednarodni tabor likovnih samorastnikov. Tabor še danes gosti slikarje in kiparje iz celega sveta, ki ob zaključku večdnevnega dela in druženja galeriji podarijo ustvarjeno delo. Izbor sodelujočih avtorjev in s tem dopolnjevanje stalne zbirke je ves čas strokovno voden in ga od samega začetka opravlja umetniški, danes strokovni svet. Vse od začetkov so ga sestavljali ugledni umetnostni zgodovinarji strokovnjaki in kritiki: dr. Zoran Kržišnik, ki je umetniškemu svetu predsedoval štirideset let, dr. Mirko Juteršek, Nebojša Tomašević, Aleksander Bassin, Gerhard Ledić, Vladimir Maleković, Andrej Pavlovec, Blaž Peršin, dr. Ferdinand Šerbelj, dr. Damir Globočnik, Slavko Pregl, Maruša Stupica, mag. Ciril Pevec in Andrejka Vabič Nose. Umetniški svet je zasnoval premišljeno zbiralno politiko in programsko usmeritev galerije, s pomočjo katere se zbiranje neprekinjeno nadaljuje še danes.
Galerija je svoje prve prostore dobila na Baragovem trgu, kjer je bila postavljena prva stalna razstava, organizirane pa so bile tudi začasne razstave in saloni, ki so nudili vpogled v takrat aktualno likovno produkcijo. Na njih so se predstavljali najizvirnejši in najpomembnejši dosežki jugoslovanske naive, s svojimi deli pa se je predstavilo več kot 120 različnih avtorjev: Ivan in Josip Generalić, Jože Horvat Jaki, Jan Knjazovic, Ivan Lacković Croata, Sandi Leskovec, Viktor Magyar, Pero Mandić, Dobrosav Milojević, Franjo Mraz, Vangel Naumovski, Greta Pečnik, Jože in Konrad Peternelj, Ivan Rabuzin, Anton Repnik, Lucijan Reščič, Petar Smajić, Sava Stojkov, Ivan Večenaj in številni drugi.
Sprva je galerija delovala pod okriljem zavoda Tabor, ki ga je vodil ravnatelj Adolf Grum. Nato se je razvijala v okviru Skupnosti za likovno dejavnost samorastnikov, ki ji je predsedoval Janez Gartnar, leta 1994 pa je prešla pod okrilje Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje in se pod vodstvom tedanje direktorice Darinke Tomplak leta 2004 preselila v nove prostore na Golievem trgu, kjer deluje še danes.
Zbirka je bila predstavljena v različnih krajih Slovenije in v tujini. Gostovala je na Poljskem in v Italiji. Ob 25-letnici Mednarodnega tabora likovnih samorastnikov so jo predstavili v Cankarjevem domu Ljubljana, leta 1994 je sodelovala na svetovni razstavi naivne umetnosti INSITA v Bratislavi in prejela priznanje za nacionalno zbirko naivne umetnosti, čez dve leti pa je bila predstavljena v francoskem mestu Vicq ter kasneje še na Hrvaškem in v Srbiji.
Tabor in galerija sta prispevala k večji prepoznavnosti naivne umetnosti v Sloveniji in v tujini, Trebnje pa je postalo generator kulturnega dogajanja v lokalnem okolju. Ves čas sta povezovala različne organizacije in posameznike ter spodbujala umetniško dogajanje in kulturni razcvet v okolju. Tako so bili leta 1974 organizirani prvi Dnevi kulture in umetnosti – danes znani kot prireditev Iz trebanjskega koša, kot odziv na likovno ustvarjanje v okviru trebanjskih taborov pa je leta 1975 izšla prva številka literarne revije Samorastniška beseda. Med pomembne muzejske dejavnosti sodi tudi izobraževanje mladih, kar se udejanja vse od leta 1977, ko je bil organiziran prvi Mali likovni tabor, ki še danes spodbuja mlade ustvarjalce Dolenjske in Bele krajine k likovnemu ustvarjanju, in sicer pod pokroviteljstvom Zveze kulturnih društev Trebnje in JSKD-OI Trebnje.
Ponosni smo na dosežke preteklih let. Pred nami pa so novi izzivi in cilji, ki temeljijo na odgovornosti ohraniti, predvsem pa oplemenititi dosežene rezultate ugledne skrbnice izvirne kulturno-likovne dediščine in vidne sooblikovalke tuje in domače vizualne umetnosti.
V počastitev petdesetletnice Galerije likovnih samorastnikov Trebnje je bila oktobra odprta mednarodna razstava Mednarodno stičišče umetnikov samorastnikov. Razstavapovezuje likovne izraze šestih gostujočih muzejev v dialogu z izbranimi deli slovenske ustvarjalnosti, ki se nahaja v slovenski sobi stalne postavitve. Mednarodni projekt, v katerem je moči združilo sedem muzejev, spremlja tudi bogat katalog z izjemnimi reprodukcijami in kar osmimi strokovnimi besedili in predstavitvami bogastva muzejskih praks in pojavnosti naivne in samorasle likovne umetnosti. Razstavo je oblikoval Vasja Cenčič v sodelovanju s kustosoma razstave ddr. Damirjem Globočnikom in dr. Petjo Grafenauer. Razstava bo na ogled do 10. februarja 2022.
Patricija Pavlič, direktorica CIK Trebnje-Galerija likovnih samorastnikov Trebnje
