Društvo likovnikov Trebnje je organiziralo likovno delavnico akvarela, na katero se je, kot se za prave umetniške duše spodobi, prijavilo kar 29 že izkušenih ljubiteljskih slikarjev in še nekaj pogumnih začetnikov, ki so si rekli: »Saj voda ne more biti tako zahtevna!«

Na prvem srečanju v ateljeju, ki ga ima Galerija likovnih samorastnikov Trebnje, je bilo tako živahno (in rahlo tesno), da bi lahko kdo pomislil, da gre za posebno slikarsko tehniko »rama ob rami«. Čopiči so vihteli, voda je tekla, barve pa so si tu in tam vzele kakšno umetniško svobodo.

Največ udeležencev prihaja iz Trebnjega, ustvarjalni duh pa jih je pripeljal tudi iz krajev v soseščini: Mirna, Mokronog, Šentrupert, Ivančna Gorica, Novo mesto in celo iz Bela krajina – očitno akvarel ne pozna meja.

Ker pa umetnost potrebuje tudi malo prostora za dihanje – in za mahanje s čopiči brez nevarnosti za sosedovo mojstrovino –, so se organizirali v dve skupini: ena bo v prihodnjih tednih ustvarjala dopoldne, druga popoldne. Tako bodo barve tekle bolj sproščeno, komolci pa varno. Mentor delavnic je priznani akvarelist Brane Praznik, ki budno spremlja, da voda sicer teče, a ustvarjalnost še bolj.

Na prvem srečanju so najprej prisluhnili teoretičnim izhodiščem (da voda in pigment vendarle ne počneta čisto vsega po svoje), nato pa so že nastajale prve akvarelne stvaritve. In kot se spodobi – kjer je volja, tam je tudi barva!

Srečanja se bodo nadaljevala vse do konca aprila. Ustvarjena dela bodo po končanem tečaju razstavljena v Galeriji Ana v ZD Trebnje – morda pa kakšna kapljica barve najde pot še kam drugam. 🎨