Občine: Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče, Sevnica Občine: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče-Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Maribor, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale Občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika Občine: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna Občine: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal ob Soči, Kobarid, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Tolmin, Vipava Občine: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej Občine: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk Občine: Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran, Sežana Občine: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi Občine: Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Laško, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Solčava, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec Občine: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica Občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica Trebnje
DANES
20°C
11°C
JUTRI
21°C
12°C
Oceni objavo

KATJA STRAJNAR

Delate v Romskem centru. Je to vaša prva zaposlitev?

Ja, res je. Sem strokovna sodelavka v Večnamenskem romskem centru Vejar. To ni moja prva zaposlitev. Lahko rečem, da je pomembna zaposlitev v moji karieri, ki bo zagotovo pustila zelo pomemben pečat, znanje ter pozitivne izkušnje.

Kakšna je bila vaša življenjska pot?

Sem domačinka, Trebanjka. Osnovno šolo sem obiskovala v Trebnjem, nato sem nadaljevala šolanje v Ivančni Gorici, smer ekonomski tehnik, kjer sem tudi uspešno opravila poklicno maturo. Študijske poti pa so se pričele v Ljubljani na Fakulteti za varnostne vede, kjer sem pridobila naziv magistrica varstvoslovja.

Lahko malo več poveste o tej smeri študija?

Študirala sem na Fakulteti za varnostne vede. Po poklicu sem magistrica varstvoslovja.

Magistrski študijski program Varstvoslovje je program druge bolonjske stopnje, ki spodbuja interdisciplinarno izobraževanje, raziskovanje in mednarodno sodelovanje v okviru treh modulov: Kriminologija in kriminalistika, Korporativna varnost in Informacijska varnost.

Fakulteta za varnostne vede  je edina izobraževalna institucija s področja varstvoslovja v Sloveniji, ki skrbi za razvoj tega področja pri nas. Podiplomski študij se usmerja na znanju s področja razumevanja družbenih, psiholoških, ekonomskih, vedenjskih, zgodovinskih in političnih vidikov kriminalitete, odklonskosti in sistema kazenskega pravosodja, prevencije, nadzorovanja in odzivanja na kriminaliteto in odklonskost, merjenja in odkrivanje kriminalitete in drugih odklonskih pojavov v družbi, preučevanja kazenskega prava in kazenskega postopka,  itd.  Magistrski študijski program Varstvoslovje je program, kjer se pridobi znanje različnih smeri. Posameznik pridobi znanje in perspektivo v okviru za razumevanje realnega sveta, trendov na področju izvajanja nadzorstvenih dejavnosti, delovanja institucij formalnega družbenega nadzorstva (policija, tožilstva, sodišča, zapori, obveščevalne službe), neformalnega družbenega nadzorstva (dejavniki socializacije, družina, šola, društva, civilna družba) in institucionaliziranega neformalnega nadzorstva (predvsem detektivske agencije in zasebnovarnostna podjetja). Veliko znanj in izkušenj pridobi študent skozi obvezno prakso, ki jo opravljaš v različnih javnih zavodih, podjetjih, agencijah.

Kako vas je pot zanesla v delo romske skupnosti?

Čisto naključno. Na Centru za socialno delo Dolenjske in Bele krajina, enota Trebnje, sem bila zaposlena preko javnih del v programu pomoč Romom pri socializaciji. Nato pa se je ponudila priložnost, da sprejmem delo v Večnamenskem romskem centru Vejar. Na začetku dela z romsko populacijo me je bilo strah, vendar je bil ta strah kmalu premagan. Romi so me sprejeli in zelo lepo sodelujemo.

Kakšen program izvajate?

Sem strokovna sodelavka v programu Večnamenski romski center Vejar (VNRC Vejar). To je osrednji prostor informiranja in povezovanja med prebivalci naselja in institucijami v lokalnem okolju. Z različnimi aktivnostmi v obliki delavnic, predavanj ter informativnimi pogovori. Izvajamo vsebine iz različnih področij družbenega življenja (sociale, zaposlovanja, kulture, zdravstva, izobraževanja in športa). Zagotavljamo vsebine in aktivnosti, ki so pomembne za krepitev socialno ekonomskega položaja pripadnikov in pripadnic romske skupnosti (krepitev funkcionalne pismenosti, pridobivanje novih znanj in kompetenc, razvijanje zdravega življenjskega sloga, itd.), za spodbujanje in krepitev njihove integracije v širšo skupnost ter sodelovanje z lokalnim okoljem. Namen posameznih aktivnosti je zmanjševanje tveganja revščine, socialna vključenost s spodbujanjem enakih možnosti in dejavnega sodelovanja ter krepitev pripadnikov in pripadnic romske skupnosti za približevanje trgu dela. Pomembno je permanentno povezovanje, upanje in motivacija, da lahko vsi vztrajamo in medsebojno sodelujemo v luči pozitivnih sprememb.

Kako se odzivajo Romi

Zelo dobro. Prihajajo po pomoč in različne informacije. Včasih aktivnosti ne potekajo po naših načrtih in željah, vendar je to sestavni del službe. Za dosežek tega programa si štejem to, da smo uspeli v času programa za krajši delovni čas zaposliti Roma. Želja po zaposlitvi je prišla iz njegove strani, saj je dlje časa pomagal kot prostovoljec. Žal je bil glede finančne zmožnosti programa zaposlen le 5 mesecev.

Koliko Romov se redno udeležuje aktivnosti, ki jih izvajate v centru?

Posamezna aktivnost je zelo strokovno načrtovana in vodena. Teme aktivnosti so aktualne in vseživljenjske. Res pa je, da na posamezno aktivnost vplivajo različni dejavniki: njihova medsebojna razmerja, konflikti, nepredvideni dogodki, kot so smrt, bolezni, poroka, itd.

Poznate tudi druge romske skupnosti po Sloveniji, so kaj drugačne od naše?

Seveda poznam tudi druge romske skupnosti po Sloveniji. Menim, da je naša prednost predvsem to, da  je naselje Vejar zgoščeno poseljeno in ne preveč veliko, prebivalci se med seboj dobro poznajo ter da smo med njimi vsakodnevno prisotni.

Kako izgleda vaš delovni dan?

Moj delovni dan se prične v pisarni na Centru za socialno delo Dolenjske in Bele krajine, enota Trebnje. Pregledam in odgovorim na elektronsko pošto. Pripravim ves potreben material za izvedbo posamezne aktivnosti. Sledijo informativne ure v prostorih Večnamenskega romskega centra Vejar. V času epidemije upoštevamo vsa priporočila ter navodila pristojnih institucij, ki veljajo za zajezitev virusa covid-19. Zatem sledijo aktivnosti - delavnice. Nato se vrnem v pisarno, kjer pripravljam različna poročila posameznih aktivnosti, mesečna poročila in že načrtujem vse aktivnosti in delavnice za naprej.

Kako poteka delo sedaj?

Največji izziv leta 2020 pri delovanju VNRC Vejar je bil nedvomno soočanje z epidemijo COVID-19, ki je vplivala tako na smer delovanja VNRC Vejar kot na uporabnike in uporabnice. Aktivnosti in delovanje Večnamenskega romskega centra Vejar smo od marca 2020 do danes prilagodili vsem varnostnim in higienskim navodilom ter priporočilom pristojnih institucij, ki veljajo zaradi virusa covid-19. Romi so obveščeni o vseh aktualnih ukrepih in o tem, kako se je potrebno v času epidemije koronavirusa obnašati, zaščititi ter kako dosledno spoštovati ukrepe. Komunikacija, pomoč in informiranje je potekalo individualno preko telefonskih klicev in drugih aktualnih medijev. Tako ostajamo v rednem stiku s prebivalci naselja Vejar.

Pogrešate osebne stike z njimi tudi vi?

Tudi, saj je osebni stik z uporabniki ključen za samo opravljanje in kvaliteto dela.

Kako so Romi sprejeli vse ukrepe?

Vsi prebivalci naselja Vejar so seznanjeni z aktualnimi ukrepi, ki veljajo za zajezitev virusa covid -19. Od vsakega posameznika je odvisno, ali bo te ukrepe tudi v vsakdanjem življenju spoštoval. Menim, da so dokaj dosledni in večinoma spoštujejo ukrepe. Seveda so pa tudi izjeme, tako kot so povsod.

Bi v samem programu kaj spremenili, dodali?

Mogoče to, da bi bilo manj administracije ter pogojev za prisotnosti na različnih aktivnostih. Menim, da bo potrebno program nadaljevati. Predstavljamo pomemben člen pri sodelovanju z različnimi institucijami v lokalnem okolju ter prebivalci naselja Vejar. Ključnega pomena je sodelovanje z vsemi, tako lokalnimi kot tudi nacionalnimi institucijami in deležniki, ki delujejo na področju iskanja in soustvarjanja idej in rešitev, ki se navezujejo na pripadnike romske skupnosti. Preko sodelovanja počasi, vendar vztrajno omogočamo, da se stereotipi in predsodki manjšajo, čeprav je to dolgotrajen proces. Preko nas različne ustanove lažje vstopajo v naselje. Sprva so Romi zadržani do sprememb in novih ljudi. Medsebojno zaupanje gradimo oziroma vzpostavljamo tudi preko neformalnih pogovorov, ki nas pripeljejo do dobrega sodelovanja.

Skozi zadnja leta se položaj Romov izboljšuje, a kljub temu ostaja še veliko nerešenih vprašanj. Želimo, da najdejo skupen epilog, saj ima socialno-ekonomski status posameznika neposreden učinek na vseživljenjsko uspešnost in zadovoljstvo vsakega posameznika kot tudi na  samo delo z njimi, ki ga gospa Katja uspešno opravlja.


Mojca Smolič

Foto: osebni arhiv

Oglejte si tudi