Rodila se je v Ajdovcu pri Žužemberku, kot dvanajsti od štirinajstih otrok. Po osnovni šoli, ki jo je obiskovala v domačem kraju, je šla na gospodinjsko šolo, kasneje pa k družini Omerzu v Ljubljano, kjer je preživela tudi vse vojne. Ko je prešla svoboda, se je zaposlila v Soteski, nato odšla v Veliki Gaber v župnišče, zatem v Šumi v Ljubljano in od tam v Vrtnarijo Selo, ki je bila takrat v lasti Agrokombinata. Nekaj časa je delala kot kuharica, pozneje pa v vrtnariji. Tam je spoznala tudi svojega moža Ivana, s katerim je bila poročena 37. let.

Danes živi v varovanem stanovanju poleg Doma starejših občanov Trebnje. Vitalna, še vedno nasmejana in polna energije opravlja še vsa dela in ne pozna prav nobene ovire. Njen um je bister in čist. Spomin pa ji seže vse do njenega otroštva, ki se ga rada spominja. Ko jo vprašamo po receptu za tako bistro, vitalno in dolgo življenje, nam odvrne: »Ora et labora. Moli in delaj. Zmeraj ohrani mirno kri, naj se kar koli ti zgodi, so me učili moji starši. Verjemite, da je to najboljši recept, kajti, če se človek vznemiri za vsako reč, kvari kvaliteto življenja sebi in drugim.«

S kozarčkom rujnega smo predstavnice KORK Veliki Gaber in župan Občine Trebnje, gospod Alojzij Kastelic nazdravili njenemu prazniku, jo obdarili, zaželeli še veliko lepih trenutkov življenja in, si obljubili, da se ob letu zopet srečamo, ko bo na njeni torti že stotica.

»Vse najboljše draga naša Justi.«

Tekst in foto: Mojca Smolič