Otroštvo je preživela v Kostanjevici na Krki, kjer je obiskovala tudi osnovno šolo. Živela in rastla je z umetnostjo, saj je šest let živela v neposredni bližini današnje Galerije Božidarja Jakca. Bila je srečen in radoveden otrok. Raziskovala je »grad«, kot so mu takrat rekli, in vedoželjno klepetala z umetniki in obiskovalci, ki so prihajali tja. Zato je prepričana, da to, kar danes dela, ni naključje. Ljubezen do umetnosti ji je prišla v kri. Je del nje.

Srednjo šolo je zaključila v Novem mestu, študij nadaljevala v Ljubljani na Ekonomski fakulteti. Zaključila prvo stopnjo in nato še univerzitetno na Fakulteti za družbene vede, smer sociologijo, ob izbranem pedagoško-andragoškem modulu. V sklopu tega je bila dve leti tudi prostovoljka – tutorka študentom prvega letnika.

Kaj vas je pripeljalo v Trebnje?

V sklopu študija sem izvedela, da v Sloveniji obstajajo trije inovativni centri za izobraževanje odraslih, ki uvajajo sodobno obliko študija, to je študij na daljavo, in sicer v Novi Gorici, na Ptuju in v Trebnjem. Še absolventka sem preprosto poklicala takratno direktorico Darinko Tomplak, ki me je sprejela na razgovor. Od leta 1996 tako delam v Trebnjem na CIK-u.

Ste v nenehnem raziskovanju po še več in boljšem. Kaj vas žene?

Vedno sem bila radovedna in kreativna, predvsem pa prepričana, da živimo zato, da ustvarjamo. Zato nisem nikoli zadovoljna z obstoječim stanjem ali odgovori, da neka reč morda nima rešitve, ampak vedno iščem možnosti za kaj novega, izboljšavo ali celo razvoj česa novega.

Koliko let ste že Cik-ovka in koliko let od tega direktor Centra?

Na CIK-u delam od leta 1996 kot organizatorka izobraževanja odraslih, direktorica pa sem od leta 2005.

Kaj vse zajema vaš center - CIK?

Izobraževalno ponudbo izvajamo na sedežu zavoda in na drugih lokacijah ter v sodelovanju s številnimi partnerji doma in po svetu.V sklopu muzejske dejavnosti skrbimo za zbirko Galerije likovnih samorastnikov Trebnje, v kateri je blizu 1200 likovnih del, vsako leto organiziramo Mednarodni tabor likovnih samorastnikov ter izvajamo bogato in pestro galerijsko dejavnost (razstave, delavnice, projekti …). 

Leta 2003 smo se vključili tudi v projekt Rastoča knjiga Mirnske in Temeniške doline in smo upravljalec zbirke v Trebnjem, v katero je vključenih blizu 150 oseb. Julija 2015 je bila ustanovljena Lokalna akcijska skupina Suhe krajine, Temenice in Krke (LAS STIK) in CIK-u je bila podeljena naloga vodilnega partnerja.

Kateri pa je najpopularnejši študijski program na vaši ustanovi?

Med srednješolskimi programi je še vedno najbolj iskan program SSI predšolska vzgoja, zanimanje pa je tudi za ostale programe s področja ekonomije in gostinstva. Med krajšimi usposabljanji so najbolj iskani programi za pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc in programi za starejše. Gre za nabor različnih izobraževalnih programov (jezikovni in računalniški programi, varovanje zdravja itd.), za katere je značilno tudi to, da so pisani na kožo podjetjem. Vsekakor pa ne moremo mimo Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki uspešno deluje že več kot 20 let.

Ali želja po pridobivanju novega znanja pri posameznikih in podjetjih še obstaja?
Če pogledam na splošno, vsi skrbimo za lastno vseživljenjsko usodo, saj je učenje veliko več kot le sedenje v šoli in prebiranje učbenikov. Pomembno je, kakšno znanje in na kakšen način si dovolimo, da ga dobivamo. Kakovostno znanje je tek na dolge proge, katerega učinki so včasih dosegljivi šele čez leta, vendar gre za kapital, ki ga osebi nihče ne more vzeti.

Ne moremo se primerjati z večjimi slovenskim centri, kljub temu pa smo zadovoljni, da se letno naših programov udeleži med 3.000 in 4.000 udeležencev, v preteklem šolskem letu jih je bilo 4.700. Številka pa vsako letno narašča, prav zaradi naše prilagodljivosti in aktualnosti ponudbe.

Kaj pa Galerija likovnih samorastnikov? Ta je že davno prestopila meje v svetu likovne kulture.

Galerija je pomemben del našega zavoda in ponosna sem, da jo vodimo. Tako kot večino dejavnosti v trebanjski občini tudi to pesti prostorska stiska, kar je dobro. Pomeni, da se razvija, širi in plemeniti okolje oz. ustvarja priložnosti za razvoj okolja. Pred dvema letoma smo slavili 50. tabor likovnih samorastnikov, že čez dve leti pa bomo obeleževali 50. letnico galerije. Vesela sem, da galerijo in njeno zbirko poznajo v tujini, jo cenijo in smo iskan partner pri različnih projektih.

Kje še vidite razvoj samega centra?

Trebnje in Temeniška dolina se razvijata in širita. S tem se rojevajo nove potrebe in prepričana sem, da jih bomo tudi na CIK-u tako kot doslej pravočasno prepoznali in s svojo dejavnostjo pravilno nagovorili. Kot družba se staramo, vse več starejših je zaposlenih in razlike med generacijami se večajo. Priča smo priseljevanju, tudi tujcev, sobivanju različnih kultur, razvijajo se novi poklici, Slovence pesti nizka pismenost, vstopili smo v četrto tehnološko revolucijo, ki spreminjajo naše življenje in navade. Vse to vpliva na kakovost našega življenja in ena od rešitev je vseživljenjsko učenje v vsej svoji širini in intenzivnosti ob podpori sodobnih metod in digitalnih pripomočkov.

Kako na vas gleda družina?

Imam dijaka in študentko ter razumevajočega moža, stare starše, ki so mi v izjemno podporo in pomoč. Tudi kot družina smo zelo aktivni, vsak na svojem področju, zato mojo delovno vnemo razumejo in podpirajo. So pa zato ure in dnevi, ki jih preživimo skupaj, toliko bolj dragoceni.

Kakšne so bile vaše osebne poklicne in karierne želje v otroštvu?

Raznolike, skupno pa jim je bilo, da sem želela ustvarjati in z lastnim delom in razmišljanjem spreminjati stvari na bolje. Seveda pa je umetnost moja zvesta spremljevalka vse od zibelke in področje, ki mi daje energijo. 

Kako se počutite v naši občini? Kaj vas moti?

Trebnje je čudovita, dinamična, aktivna in razvijajoča se občina. Čuti se energija in želja po napredku. Ljudje so bistri in delavni, kar me najbolj navdušuje. Poznam območja, v katerih preveč in zgolj le govorijo, kako bi bilo, akcije pa je bolj malo. Seveda je potrebno marsikatero zadevo najprej domisliti in se pogovoriti o njej, ampak osebno sem pristaš akcije in ne besedičenja. Zato me na splošno moti, če se o spremembah samo govori, če ni jasne vizije in ni poguma dogovoriti cilje.

Kaj bi v svojem življenju spremenili in zakaj?

Spoznala sem toliko čudovitih ljudi, da si lepšega življenja ne morem zamišljati. Zadovoljna sem, da sem vse dosežke ustvarila s svojim delom, razumom in z izjemnimi sodelavci, zaradi česar ponoči mirno spim ter veseli me, da me obdajajo najdražji, s katerimi se imamo zelo radi. To je vse, kar človek potrebuje.

Sporočilo občanom, bralcem?

Temeniška dolina je čudovita dolina, polna naravnih in kulturnih priložnosti, z neprecenljivo tradicijo in dediščino na vseh področjih, v njej živijo bistri in delovni ljudje. Želim, da bi to cenili in se tega zavedali vsi. Tujina je mikavna in prav je, da jo poizkusimo. Pomembno pa je, da se vračamo domov in s svojimi talenti in znanjem bogatimo in razvijamo domačo okolico. Zato si želim, da bi se tega zavedali zlasti mladi, da bi cenili danosti domačega okolja in prepoznali priložnosti, ki jim jih nudi Trebnje, da bi se vračali in nadgrajevali uspešne zgodbe in ustvarjali nove skupaj z izkušnjami starejših.

Tekst in foto:

Mojca Smolič