Odziv posameznika na stresne dogodke je sicer povsem individualen, vendar ne gre podcenjevati vpliva finančno-gospodarske krize, ki je lahko objektivno ogrožajoča za večino prebivalstva. Ljudje doživljajo stres zaradi slabših gmotnih pogojev za življenje, zaradi težav v medosebnih odnosih v družini, s sodelavci, v družbenem okolju ter zaradi osamljenosti. Vsesplošna negotovost in nejasna prihodnost se pri posamezniku lahko odražata kot pojav vznemirjenosti in neprijetnih čustev (jeze, žalosti, razočaranja, tesnobnosti, depresivnosti, strahu, skrbi, dvomov in celo brezizhodnosti), občutja gmotne, socialne in duševne ogroženosti ter tudi večje potrebe po iskanju pomoči. Finančno-gospodarska kriza lahko preko vplivov na duševno zdravje posameznika vpliva tudi na njegove odnose z drugimi. Najbolj obremenjeni so predvsem odnosi z najbližjimi, v družini.  Vsakdo namreč lahko zaradi občutka stalne stiske kadarkoli zboli za duševno motnjo, zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da je skrb za dobro duševno zdravje ključna ne samo za posameznike, ampak za celotno družbo.

Tudi v društvu OZARA Slovenija, nacionalnem združenju za kakovost življenja, ki je nastalo že leta 1994, predvsem iz potrebe po organiziranih izvenbolnišničnih dejavnostih za ljudi s težavami v duševnem zdravju, s programi in storitvami društva vključenim uporabnikom lajšamo prehod iz institucij v domače okolje in prispevamo k njihovi večji samostojnosti ter h kakovostnejšemu življenju v skupnosti. V programu pisarn za informiranje in svetovanje (za potrebe našega lokalnega območja deluje Enota Trebnje, Goliev trg 4) pa posameznikom v pisarni in preko terenskega dela omogočamo individualno obravnavo ter ustrezno podporo tudi v njihovem domačem okolju. Poleg naštetega pa izvajamo še številne podporne programe ter programe samopomoči in zagovorništva za uporabnike in njihove svojce, preventivne aktivnosti, založniško dejavnost, izobraževanje in pozitivno promocijo duševnega zdravja.

Društvo OZARA ves čas obstoja poglobljeno in aktivno sodeluje pri oblikovanju ustreznih politik na področju duševnega zdravja v Sloveniji in tujini; je kolektivna članica Socialne zbornice Slovenije, CNVOS, Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij in Slovenske zveze za zdravje. Ima sklenjene številne bilateralne sporazume s področnimi slovenskimi organizacijami ter institucijami in je članica naslednjih mednarodnih združenj in organizacij: MHE – Mental Health Europe, EUFAMI – European Federation of Associations of Families of People with Mental Illness in GAMIAN Europe – Global Alliance of Mental Illnes Advocacy Networks in mreže CARe Europe.

Ohranjanje dobrega duševnega zdravja je ključnega pomena za dolgo in zdravo življenje. Stabilno duševno zdravje lahko pripelje do izboljšanja življenja, medtem ko lahko slabo duševno zdravje osebi prepreči bogato, ustvarjalno in zadovoljno življenje.

Dokazi in raziskave Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da ima skoraj polovica svetovnega prebivalstva duševne bolezni, ki vplivajo na njihovo počutje, samozavest, odnose in sposobnost delovanja v vsakdanjem življenju, na delovno učinkovitost ter na splošno funkcioniranje človeka. Po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje ocenjujejo, da več kot tretjina Evropejcev trpi zaradi različnih duševnih motenj, med katerimi je na prvem mestu depresija, sledi ji tesnobnost (anksioznost), motnje zaradi zlorabe drog, alkohola in shizofrenija. Čustveno zdravje posameznika lahko vpliva tudi na telesno zdravje. Šibko duševno zdravje lahko privede do različnih zdravstvenih težav oziroma do uničujočih vedenjskih vzorcev, kot je na primer zasvojenost (odvisnost od prepovedanih drog, alkoholizem, motnje hranjenja, igre na srečo, kajenje tobačnih izdelkov …).

Ljudje z duševnimi motnjami so ranljiva skupina, ki zahteva posebno skrb. Glavna značilnost duševnih motenj je psihološka bolečina, ki je intenzivna, dolgotrajna in težka. Pogosto to bolečino spremlja še občutek  socialne izolacije, ki je posledica stigmatiziranosti duševnih motenj. Stigma duševnih motenj je še vedno zelo prisotna. Prizadevanja v pisarni za informiranje in svetovanje v enoti Trebnje za destigmatizacijo vseh duševnih motenj, poudarjanje pozitivnih vidikov duševnega zdravja, zmanjševanje vsakodnevnih stresorjev in krepitev veščin za spoprijemanje z njimi so ključni pristopi na področju krepitve duševnega zdravja, ki jih izvajamo v skupini za samopomoč (tu se uporabniki še bolj povežejo med seboj in spoznajo pomen socialne mreže za pozitivno duševno zdravje), na individualnih srečanjih in drugih družabnih, kulturnih in športnih aktivnostih, ter ustvarjalnih in izobraževalnih delavnicah.

Bolezen, kakršnakoli že je, ne definira posameznika.

Vsak od nas se kdaj znajde na točki, ko se počuti na tleh, ko se vse zdi nesmiselno in ima o sebi toliko vprašanj, da jih sam več ne zmore dohajati. Takrat posameznika vedno bolj prežema depresivno razpoloženje, tesnoba, občutki utesnjenosti, ujetosti, krivde, konfliktni odnosi, napadi panike, motnje hranjenja, motnje spanja, pogosta jeza, strah, žalost … Na tej točki nujno potrebujemo »sogovornika«, ki bo znal prisluhniti.  

Vzemimo še preprost primer iz vsakdanjega življenja, ki lahko bistveno pozitivno vpliva na preprečevanje duševnih motenj in učinkovito spoprijemanje z vsakodnevnimi težavami, pomaga pri razumevanju, prepoznavanju in spreminjanju miselnih, vedenjskih in čustvenih vzorcev, ki so lahko vzrok našega nezadovoljstva, problemov in bolezni.

Ali se sploh zavedamo, kako zlahka, brez razmišljanja ob srečanju poleg pozdrava »Dober dan./«Živijo.« brez pravega zanimanja vprašamo: »Kako si?«, pri tem pa ne počakamo niti na tisto pričakovano neosebno frazo: »Hvala, dobro.«

Naj bo letošnji mesec oktober drugačen in vsak dan vsaj eno osebo z iskrenim zanimanjem povprašajmo: »Kako si?« Takrat dovolimo vprašanemu, da nam dejansko pove, kako je, ne da bi mu dajali nasvete ali neprimerno komentirali njegovo izjavo. Bodimo predvsem poslušalci, vredni zaupanja, ki se ne zadovolji le z oguljeno frazo: »Hvala, dobro.« In, ko smo vprašani mi, naj bo naš odgovor iskren in naj odraža naše dejansko počutje.

Potrebe ljudi s težavami v duševnem zdravju se spreminjajo. Cilj dela v društvu OZARA pa ostaja enak – ljudem s težavami v duševnem zdravju na poti v samostojno življenje omogočiti podporo v obliki in na način, kot jo potrebujejo. V organizaciji se zavedamo, da nas v prihodnje čaka še mnogo izzivov, ki bodo od nas zahtevali strokovne in inovativne rešitve. Trudili se bomo, da jih bomo v sodelovanju z uporabniki naših storitev našli čim več.

Prijazno povabljeni, da se nam pridružite vsi z izkušnjo bremena v duševnem zdravju, ki si želite skupaj z nami izboljšati kakovost svojega življenja.

Boža ZUPANČIČ

Mentorica v pisarni za informiranje

in svetovanje OZARA Trebnje

Slika: vir splet