Velika Loka je pretežno gručasta vas v ravnini na obeh bregovih Temenice ob železniški progi Ljubljana – Novo mesto. Starejši del naselja, ki stoji na desnem bregu Temenice so domačini imenovali Kurja vas, novejši del pa se razvija na levem bregu reke. K Veliki Loki spada tudi zaselek Marof, severno od naselja. V Temenici so v preteklosti prali perilo in napajali živino, čez njo držita dva mostova, pod Žabjim mostom pa se Temenica pretaka le v času velikih voda. Travnati del Temeniške doline od Velike Loke do Kamnega Potoka, Loška dolina, je ob poplavah zalit z vodo, med travniki pa so tudi rodovitna polja. Po drugi svetovni vojni je obstal mlin ob Temenici, še danes pa v naselju deluje žaga.

V bližini je bilo odkrito večje rimsko grobišče, ki je le delno raziskano, do leta 1955 je bil tu sedež občine, na trgu pred zadružnim domom pa so leta 1955 odkrili spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma z Velike Loke in osmih okoliških krajev.

V starem delu vasi je cerkev svetega Jakoba, ki je centralna stavba na osmerokotni tlorisni zasnovi z glavnim oltarjem iz 18. stoletja in s ponovljenim motivom osmerokota v prezbiteriju.

Z Velike Loke sta bila doma slavist in zgodovinar Bogo Teply (1900 – 1979) ter rudarski strokovnjak Ermin Teply (1902 – 1991).

Gorenji Podboršt pri Veliki Loki je razloženo naselje severovzhodno od Velike Loke, v njem pa je leta 2010 živelo 16 prebivalcev. Hiše so raztresene po položnem prisojnem pobočju nizkega hrbta pod gozdom Tičnico, ki se razprostira med Trebanjskim vrhom, Iglenikom in Malo Ševnico. Njive Zglavnice, Pod vrtino, Krančdol, Hrib, Breznica in Podrena so na položnejših legah, med njivami so travniki, na vzhodu, jugovzhodu in severovzhodu pa mešani gozdovi Pri pilu, Pri studencu, Pri zidanci, Pri jami in v Kravji dolini. V bližini naselja so studenci Žlebiček, studenec v gozdu Zajki ter v Hladni dolini.

Iglenik pri Veliki Loki je gručasta vasica severovzhodno od Velike Loke, k naselju spada tudi zaselek Šemrga, skupaj pa je v njem v letu 2010 živelo 50 prebivalcev. Na rahlo valovitem svetu okrog vasi so njive Brezje, Resnica, Zalaka, Dramarca, travniki Zelenka in Starine, na vzhodu, jugovzhodu, severu in severovzhodu pa jih obdajajo gozdovi Pecljevec, Zadele, Kravja dolina in Dramarca. V kraju so bili najdeni prazgodovinski grobovi, v preteklosti pa so živino napajali v vaških lužah, o katerih danes ni sledov.

Korenitka je gručasta vasica jugozahodno od Velike Loke na hribčku nad avtocesto Ljubljana – Zagreb, v njej pa je leta 2010 živelo 41 prebivalcev. Na jugozahodni in južni strani naselja se dviga pobočje V hribe, kjer so njive, travniki, nekaj vinogradov in gozd, proti severu in severozahodu pa se pobočje spušča v travnato Dolino, ki prehaja v njive Pod Ščitom in dalje v gozd Ščit. Zahodno in vzhodno od vasi gričevnat svet prehaja v dolino Jerovco.

Na severnem delu vasi je cerkev svete Ane, ki je v osnovi poznogotska stavba z ohranjenim gotskim portalom v zahodni steni in figuralnim primitivnim sklepnikom vzidanim na zunanjem delu cerkve. Ladja je danes obokana, prezbiterij, ki je zaključen s tremi stranicami osmerokotnika pa je bil preobokan v 17. stoletju. Glavni oltar je leta 1886 izdelal podobar J. Kušlan z Rake, oltarni nastavek pa je postavljen na gotsko, bogato profilirano kamnito menzo. V baročni kapeli je oltar sv. Elije iz leta 1755. Za cerkvijo so grobovi štirih tujih partizanov, ki so v bližini padli od leta 1942 do 1944, v gozdu Na Britofu pa je bila odkrita prazgodovinska gomila.

Mačkovec je najsevernejše gručasto naselje v krajevni skupnosti v hriboviti legi na pomolu med dvema dolinama, v njem pa je leta 2010 živelo 30 prebivalcev. Polja so v rodovitni dolini, kjer je pozimi pogosta megla in na rebri, kjer je tudi nekaj vinogradov. Nad vasjo proti Zagorici je občasni studenec Kodeljevec in stalen obzidan studenec brez imena. Kraj se prvič omenja leta 1138 kot last stiškega samostana.

Mala Lokaje naselje, ki obsega grad Malo Loko z nekaj hišami na griču nad Krtino ter nekaj hiš ob cesti proti Čatežu, v njem pa je leta 2010 živelo 48 prebivalcev. Polja so pretežno v ravnini, na nizkem podolgovatem hribu Goleku med Veliko Loko in Kukenberkom pa je rezervoar za vodo.

Grad Mala Loka verjetno stoji na prazgodovinski naselbini, v bližini pa so bili najdeni tudi rimski grobovi, ostanki rimskih poslopij in kamnita sekira. Po Valvasorju je bil grad prvotno last baronov Gallov, med kasnejšimi lastniki pa so bili Ernest Zupančič, Jurij Lukančič in rodbina Widerkhern s koreninami v Švici. Leta 1853 je po ženitvi z dedinjo Justino Widerkhern grad prišel v roke Marka Terbuhoviča, ki se je kasneje po ženini smrti drugič poročil z njeno sestrično Marijo, ki je na gradu umrla v visoki starosti kot oskrbovanka sester svetega Frančiška. Markov sin Evgen Terbuhovič je namreč pred koncem prve svetovne vojne grad s posestvom prodal deželnemu odboru, leta 1929 pa ga je prevzela Gospodarska zveza v Ljubljani in tu leto pozneje odprla gospodinjsko šolo, ki so jo do leta 1949 vodile šolske sestre. Nato so bili 2 leti v gradu gospodinjski tečaji, od 1951 do 1959 gospodinjska in do 1961 kmetijska šola. Po drugi svetovni vojni je grad prešel v roke KZ Trebnje, ki je v hlevih vzrejala plemensko govedo, danes pa je v zasebnih rokah. Notranjščina stavbe je že močno prezidana, starejše arhitekturne prvine niso ohranjene, nekatere druge pa so na grad prinesli od drugod. Ob graščini je ohranjen obzidan vrt z baročno grajsko kapelo, ki jo je v tridesetih letih prejšnjega stoletja preuredil arhitekt Ivan Vurnik, danes pa je v njej stalna razstava slik.

Pod gradom je na Temenici delovala grajska žaga, ki je bila malo pred drugo vojno porušena.

Mrzla Luža je obcestno naselje severozahodno od Trebnjega v mokrotni dolini potoka Kodeljevca, po domače Župnica, v njem pa je leta 2010 živelo 31 prebivalcev. Hiše so na obeh straneh ceste Račje selo – Velika Loka, v dnu doline so vlažni travniki, njive se nahajajo ob cesti proti Veliki Loki ter v višjih nagnjenih legah severovzhodno in severno od vasi (Babnica, Hrib, Trjavec), v smeri proti Trebnjemu je gozd Zelenka, proti Škovcu pa gozd Pri mostku. Na njivi Svetiji so našli zidove in opeko iz rimskega časa, med ofenzivo leta 1943 pa so Nemci požgali tri hiše.

Škovec je gručasto naselje blizu Velike Loke na nizkem griču (326 m) nad dolino Kodeljevca, v njem pa je v letu 2010 živelo 84 prebivalcev. Okoli naselja se razprostirajo njive na Breznici, Hribu, Hrušica, Krevljica, Štuke in Reber, v nižjih legah travniki Breg, Župnica, Dol, Zaloke, Močile in Grbovec, v bolj oddaljenih predelih pa mešani gozdovi Dovc, Staje, Griček, Kravja dolina, Mahovnik in Globoršca. Pod vasico je občasni studenec Pri kamnu, ki ima podzemeljsko zvezo s Podborškim studencem.

Zunaj naselja je cerkev svete Jedrti s podolžno ravnostropno ladjo, z letnico 1782 na kasneje prislonjenem zvoniku, glavni oltar in oba stranska oltarja pa so iz 19. stoletja. Na bližnjih njivah so bili odkriti tudi sledovi rimskih grobov.

Trnje stoji na terasah levega brega Temenice ob cesti Velika Loka – Veliki Gaber, v njem pa je leta 2010 živelo 33 prebivalcev. Pod naseljem je med cesto in Temenico široka loka Gmajna, ki je ob večjem deževju poplavljena, proti Mali Loki so v hriboviti legi vaške njive, nad hišami pa raste mešani gozd.

Viri: Krajevni leksikon Slovenije, 1971. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 574 str. Rastoča knjiga Temeniške in Mirnske doline, 2010 Statistični urad Republike Slovenije, 2011

Avtorica: Alja Rabzelj