V jutranjem soncu smo se začeli vzpenjati proti sv. Joštu. Prvi postanek smo naredili pri cerkvici sv. Gervazija in Protazija in nadaljevali mimo cerkve sv. Jošta preko Paglavcev do najvišjega vrha Dobrovelj.

Na Tolstem vrhu (1077 m) smo si malo zadihani privoščili nekaj trenutkov za počitek. Markacije so nas z vrha usmerile proti Čreti. Nekaj časa smo sestopali po senčnem gozdu, ko pa smo stopili na sončno jaso, se je pred nami odprl veličasten razgled na dolino. Po nekaj desetih metrih smo bili pri kmetiji Ručgar, kjer nas je prijazen gospodar gostoljubno sprejel. Napolnili smo si plastenke z vodo, malo »privezali dušo« in že smo bili spet v pogonu v smeri križa nad Ropasovimi pečmi. Tu je razgled postal še veličastnejši in počitek malo daljši. Od križa smo se namenili proti Farbanci oz. »angleškim barakam«. Pri Domu na Farbanci, ki ga oskrbuje Planinsko društvo Nazarje in je lepo obnovljen, nas je dohitela manjša ploha, ki je bila kar dobrodošla. Od Farbance do Črete smo se podali kar po cesti, pot mimo cerkvice sv. Katarine in sv. Ane je trajala kar dobro uro. Pri Planinskem domu na Čreti smo se osvežili in odpočili. Kljub sončnemu vremenu se je v daljavi tu in tam zaslišal kakšen grom.

Sestopali smo do domačije Podpečan, ker smo zavili z markirane poti in nadaljevali po stari romarski stezi proti dolini. Pri Hiši miru nas je ujel večji naliv in zato smo kar nekaj minut preživeli pod napuščem. Sestopili smo mimo kmetije Dežnikar do cestninske postaje Vransko, kjer nas je čakal prevoz nazaj v Tabor.

Vsi smo se srečno vrnili v dolino in si obljubili, da se kmalu spet podamo na kakšno planinsko pustolovščino.

Planinsko društvo Tabor