Včeraj, v nedeljo 20. oktobra 2024, so bili v šmarski župnijski cerkvi posvečeni novi trije dijakoni ljubljanske nadškofije. Šmarski rojak Matija Golob, je prejel dijakonsko posvečenje kot bogoslovec, kot poročena moža Edvard Šnajder iz župnije Ihan in Alojzij Štefan iz župnije Moravče, pa bosta opravljala službo stalnega diakona.

Preko 100 članski sprevod duhovnikov, diakonov, bogoslovcev, ministrantov in narodnih noš je, skupaj z ljubljanskim nadškofom msgr. Stanislavom Zoretom in ljubljanskim pomožnim škofom msgr. dr. Francem Šuštarjem, krenil iz župnijskega dvorišča v mogočno šmarsko cerkev.

V uvodnem pozdravu, je g. Borut Dacar izopstavil veselje farnega občestva da imamo možnost gostiti tako veliko slovesnost in obenem izpostavil, da smo kot župnija blagoslovljeni, saj je šmarska fara dala cerkvi na slovenskem kar 33 duhovnikov.

V mašnem nagovoru je nadškof Stanislav Zore izpostavil pomen diakonata, ter služenja Jezusu. »Gospod jemlje svoje sodelavce izmed ljudiin jih vrača nazaj ljudem...« je izpostavil nadškof in opogumlja nove diakone z Jezusovimi besedami »... Ne bojte se, jaz sem z vami, s teboj...!« Naj se darujejo Gospodu, naj izpolnjujejo Božjo voljo in naj ljudem dajejo zgled evangelijskega nauka v vsakem trenutku njihovega delovanja še izpostavlja.

Slovesno bogoslužje je polepšalo ubrano petje domačega mešanega cerkvenega zbora pod vodstvom Jožeta Vidica in organistke Urške Vidic. Slovesnosti so se udeležili tudi številni domači vseh treh novoposvečenih diakonov, ter njihovi številni farani, kar se je videlo po zelo lepi zapolnjenosti prostorne šmarske cerkve.

Ob koncu slovesnosti je Ana Avbelj predstavnica župnije čestitala vsem trem novim diakonom, predvsem pa izrazila veslje in spoštovanje domačinu Matiju, za zgled vere ki nam ga daje. Alojzij Štefan se je tudi v imenu Edvarda Šnajderja zahvalil družinama, ki ji odločno spremljata pri njuni odločitvi na tej novi poti.

Besedo zahvale vsem je izrazil tudi Matija Golob, ter izpostavil duhovno spremstvo domače molitvene skupine, ostalih molitev vernega slovenskega ljudstva, in duhovno bljižino domačih duhovnikov, vodstva semenišča,...

Ob koncu duhovno bogate dvourne slovesnosti smo se zbrali še na trgu pred cerkvijo, kjer smo se še podružili med seboj, ter se ob dobrotah gospodinj in kozarčku rujnega še telesno okrepčali.

Bog živi novoposvečene diakone.

Prispevek in fotografije: Uroš Pušnik