Ko se zima prebudi, nam prijetne spomine vzbudi.

Dovška Baba je 1891 m visok vrh, ki se nahaja na mejnem grebenu med Slovenijo in Avstrijo. Z vrha, ki ima vpisno skrinjico in žig, se nam odpre lep razgled na najvišje vrhove Julijskih Alp, zahodnih in osrednjih Karavank, Avstrijo in večji del Gornjesavske doline.
Skozi vas Dovje pri Mojstrani sledimo oznakam in se po solidno vzdrževani cesti pripeljemo do ograde pred Dovško rožco-pašna planina, kjer parkiramo. Sledi preobuvanje in vzpon po cesti, kar nas sicer moti, ker je prevozna, a pravila so le pravila. Pri ogradi srečamo oskrbnika živali in koče na Dovški rožci, ki hiti po opravkih v dolino in nam pove, da je do koče petnjast minut. Po dobre pol ure smo pri koči z mislijo, da smo najbrž kje zgrešili pot ali pa, da je oskrbnik gorski tekač.
Poleg koče se zagrizemo v strmino, naravnost navzgor, ki ne popusti do vrha. Živine toliko, da krožimo okoli čred. Po dobre pol ure smo na vrhu, ki je razgleden in prepaden proti Avstriji.

Obvezno fotografiranje in spust po položnejši poti do koče, kjer se okrepčamo na terasi pred njo, ki ponuja čudovite razglede ter nadaljujemo do prevoznih sredstev. Med potjo nas neustaljivi Peter zasipa s šalami, predvsem o dišečih nogah ob preobuvanju.
Prijeten popoldanski sprehod, če si nastanjen v bližini. Mi smo bili v Mojstrani. Z Javorja bi se izlet podaljšal v eno smer za debeli dve uri.

Kot vedno si določimo naslednji izlet.  Golica naj bo, saj smo jo opazovali z vrha Dovške babe.