Kakovost življenja je osrednja družbena vrednota, pri čemer zdravje vsekakor igra najpomembnješo vlogo. Vedno več je potreb po lokalnih storitvah, ki bi starejšim omogočile bolj zdravo in kakovostno bivanje. Mojca Štepic, direktorica Razvojnega centra Srca Slovenije, je v uvodnem nagovoru pozdravila vse udeležence in izpostavila, da projekt EU_SHAFE beleži dobre rezultate, saj ponuja konkretne primere tujih dobrih praks iz katerih se lahko marsikaj naučimo ali jih celo prenesemo v lokalno okolje. Kot rezultat smo zasnovali in prejeli potrditev sofinanciranja LAS za vzpostavitev točk za starejše v treh občinah.
Iz Španije so bile predstavljene tri dobre prakse.
Delovna skupina za starejše je oblikovala strategijo aktivnega staranja, katere cilj je prilagoditi regijo starejšim. Ti so vključeni in aktivno sodelujejo pri predlogih in izboljšavah določenih storitev, območij in orodij.
Dobra praksa Alkar Zaintzen spodbuja zmanjševanje preobremenjenosti negovalca, tako da omogoči čas tudi za njegove hobije, vsakodnevne aktivnosti, druženje s prijatelji in počitek, hkrati pa se mu zagotovi tudi strokovna podpora. Spodbuja se tudi samostojnost oskrbovanca, izboljša njegova funkcionalnost, razvija nova orodja za oskrbo ter preizkuša nove metode.
Zelo zanimive so tudi igre za spodbujanje zdravja in splošnega počutja starejših, kar izboljša njihovo kakovost življenja in samostojnost na domu. Preko uporabe pametnih telefonov in tablic si lahko urijo spomin in igrajo zahtevnejše igre, ki spodbujajo zdrave življenjske navade, tako telesne kot kognitivne.
Portugalska dobra praksa Blue Line pričao izboljšanju mobilnostiosebam s težavami v gibanju. Gre za brezplačni prevoz z električnim avtobusom v stari del mesta. Ta linija nima ustaljenih postankov, saj se avtobus ustavi na preprost signal vozniku. Lijana Lovše iz Občine Litija je omenila prevoz Sopotniki, ki ga izvajajo in da tudi sami načrtujejo nakup električnega vozila zaradi pozitivnega vpliva na okolje.
Dobra praksa iz Nemčijeje medsektorska mreža pomoči in podpore (NWGA), ki omogoča starejšim, da čim dlje samostojno bivajo v svojih domovih. Razvili so komunikacijsko platformo, ki nudi podporo starejšim pri vsakdanjem življenju (posvetovanja z zdravnikom na daljavo, video klici s sorodniki, možnost naročila storitev oskrbe, klic v sili ter informacije o prihajajočih dogodkih).
Predstavili smo tudi dobro prakso iz Irske, in sicer prvo starosti prijazno mesto Ardee. Projekt je vključeval pomoč pri izbiri domov za starejše, urejanje njihove okolice z različnimi storitvami in prostori za druženje v neposredni bližini, da bi lahko uporabniki ostali aktivni, zdravi, neodvisni in bi tako lahko prispevali svoji skupnosti. Lijana Lovše je izpostavila, da bo Občina Litija naslednje leto pričela z akcijo invalidom prijazna Občina in takšne dobre prakse so zelo dobrodošle.
Več o dobrih praksah si lahko
ogledate TUKAJ.
Po vsaki predstavitvi je sledila krajša diskusija o primernosti dobre
prakse za lokalno okolje. Ob koncu smo govorili tudi o prihodnjih aktivnostih LAS
projekta »Točka za starejše«, ki se izvaja v Litiji, Šmartnem
pri Litiji in Lukovici. V začetku decembra bo za bodoče koordinatorje točk za
starejše ter ostale zainteresirane, organizirano spletno predavanje o Strategiji
dolgožive družbe, nato pa do konec januarja 2022 še tri delavnice na
temo prostovoljstva, projektnega vodenja ter vzpostavitve in vodenje informacijskih
točk. V drugi fazi, od marca do decembra 2022 bodo vzpostavljene »Točke
za starejše« po modelu Zavoda Oreli, vzpostavila se bo mreža
sodelujočih organizaciji in prostovoljcev ter razvile storitve za
starejše. V kolikor se želite vključiti v mrežo prostovoljcev, nas
kontaktirajte na: anita.molka@razvoj.si
ali 01 8962 710.
Avtorica članka: Anita Molka
