Na Razvojnem centru Srca Slovenije smo 27. novembra 2025 v sodelovanju z ljubljansko Fakulteto za elektrotehniko ter občinama Litija in Šmartno pri Litiji organizirali predstavitev z okroglo mizo »Prednosti in izzivi zdravstvene oskrbe na daljavo«. Dogodek je združil lokalne in nacionalne deležnike, strokovnjake s področja zdravstva, predstavnike občin ter uporabnike storitev, ki se vsakodnevno soočajo z izzivi in priložnostmi digitalnih zdravstvenih rešitev. Na srečanju smo iskali odgovore na vprašanje, kako lahko telemedicina in drugi digitalni pristopi izboljšajo dostopnost, učinkovitost in kakovost zdravstvene oskrbe v lokalnem okolju, zlasti za starejše in invalide.

Dogodek je bil organiziran v okviru projekta HUMAN – »Zdravstvo 5.0 v podporo preoblikovanju regij«, ki povezuje 12 partnerjev iz desetih evropskih držav in je usmerjen v razvoj naprednih, digitalno podprtih zdravstvenih storitev. Srečanje je povezovala Mojca Štepic, direktorica Razvojnega centra Srca Slovenije, ki je v uvodu poudarila pomembnost sodelovanja lokalnih skupnosti, zdravstvenih institucij in strokovnih partnerjev pri uvajanju inovativnih zdravstvenih rešitev.

Zbrane sta nagovorila župana občin Litija in Šmartno pri Litiji, Franci Rokavec ter Blaž Izlakar, ki sta predstavila pogled lokalnih skupnosti na razvoj digitalnih zdravstvenih storitev in izzive v lokalnem okolju.

Anita Molka iz Razvojnega centra Srca Slovenije je predstavila projekt HUMAN in dobre prakse, usmerjene v spodbujanje e-zdravja, zdravstvenih storitev na daljavo, boljše dostopnosti za ranljive skupine in dvig digitalne pismenosti. V okviru projekta potekajo študijski obiski v tujini, kjer države izmenjujejo znanja in dobre prakse, med njimi irska spremljava bolnikov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo na daljavo, madžarski digitalni sistem za upravljanje zdravil v domovih za starejše in švedski model osebno prilagojene oskrbe s pomočjo mobilnih timov. Te prakse omogočajo učinkovitejšo, varnejšo in pacientu prijaznejšo oskrbo ter so primerne za prenos v slovenski lokalni kontekst.

Dr. Gregor Burger s Fakultete za elektrotehniko je predstavil pomembnost dostopnosti digitalnih storitev za vse uporabnike, še posebej za starejše in invalide. Osvetlil je zakonodajni okvir, ki določa obveznosti upravljavcev spletnih mest in mobilnih aplikacij, ter izpostavil konkretne izzive, s katerimi se invalidi pogosto srečujejo v praksi. V zaključku je predstavil priporočila za ustvarjanje digitalnih rešitev, ki so uporabljive, pregledne in enakopravno dostopne vsem.

Osrednji del dogodka je bila okrogla miza z naslovom »Telemedicina v Sloveniji – priložnosti in izzivi zdravstvene oskrbe na daljavo«, ki jo je vodil dr. Matevž Pogačnik s Fakultete za elektrotehniko. V razpravi so sodelovali predstavniki Ministrstva za zdravje, UKC Ljubljana, Zdravstvenih domov Litija in Kamnik, Telekom Slovenije in Občine Litija in Občine Šmartno pri Litiji, ki so odprli številne pomembne teme – od obstoječih telemedicinskih storitev v praksi kot so Telekap, e-Oskrba in spremljanje pacientov na daljavo, do tehničnih, organizacijskih in finančnih izzivov pri njihovem razvoju in implementaciji. Pogovor je izpostavil tudi pomen digitalne pismenosti pri uporabnikih, dolgoročno vlogo lokalnih skupnosti pri razvoju digitalnega zdravstva ter pogled države na prihodnji razvoj telemedicine.

Dr. Janja Pretnar Oblak je predstavila sistem Telekap, ki omogoča oddaljeno podporo specialistov nevrologov drugim bolnišnicam, s čimer se izboljšuje obravnava pacientov z akutno možgansko kapjo in omogoča videokonferenčne preglede bolnikov na daljavo. Andrej Tomšič iz Telekoma Slovenije je predstavil sistem e-Oskrba, ki uporabnikom omogoča komunikacijo z mobilnim signalom v klicni center, merjenje vitalnih funkcij in hitro posredovanje pomoči. Uporabniki so izrazili visoko zadovoljstvo s sistemom in občutek večje varnosti. E-Oskrbo trenutno financirajo Občine, je pa sedaj tudi del dolgotrajne oskrbe, kjer so starejši nad 80 let upravičeni do te storitve.  Mag. Katarina Kralj iz Ministrstva za zdravje je izpostavila, da so tehnični izzivi manjši kot organizacijski, ter da se uvajanje nacionalnih rešitev načrtuje postopoma, s časovnico vključevanja vseh zdravstvenih domov in vzpostavitvijo točk za pomoč pacientom z nizko digitalno pismenostjo.

Direktorja zdravstvenih domov Litija in Kamnik, Mario Bjelčević in Sašo Rebolj, sta izpostavila potrebo po racionalni uporabi digitalnih storitev, usklajevanju prioritet med lokalno in državno ravnjo ter pomembnost ohranjanja lokalne odgovornosti zdravstvenih domov. Župana Franci Rokavec in Blaž Izlakar sta poudarila, da digitalne rešitve, kot je e-Oskrba, izboljšujejo kakovost življenja občanov, a je ključna podpora lokalne skupnosti pri spodbujanju digitalne pismenosti in zagotavljanju dostopa do storitev. Hči uporabnice e-Oskrbe, Danijela Kraševec, je delila osebno izkušnjo, ki potrjuje učinkovitost sistema pri zagotavljanju hitre in prijazne pomoči. Karmen Sadar, direktorica Občinske uprave Občine Šmartno pri Litiji, je poudarila, da bo občina storila vse, da bodo prebivalci enostavno dostopali do zdravstvene oskrbe, saj je osebni stik z ljudmi ključen, preveč birokracije pa ga otežuje.

V razpravi so bili izpostavljeni tudi glavni izzivi telemedicine, med katerimi so pomanjkanje digitalne pismenosti pri uporabnikih, težave pri dostopu do interneta, nezdružljivost različnih telemedicinskih platform, velika administrativna obremenitev zdravstvenega osebja ter pravni okvirji glede varovanja osebnih podatkov. Kot rešitve so bili izpostavljeni nacionalni sistem telemedicine, spremljanje vitalnih znakov na daljavo, dodatno kadrovanje s strokovnjaki za IKT, vzpostavljene DIGI točke za uporabnike z nizko digitalno pismenostjo, usposabljanje zdravstvenega osebja in občanov ter krepitve komunikacije med primarno in sekundarno ravnjo zdravstva. V Srcu Slovenije digitalne delavnice izvajajo tudi Društva upokojencev, Točka za starejše Šmartno pri Litiji in Zavod Oreli v Kamniku. Poudarjeno je bilo, da digitalne rešitve ne smejo nadomestiti osebnega stika in so namenjene podpori, ne nadomestitvi, odnosov med pacienti in zdravstvenimi delavci.

Dogodek je potrdil, da digitalne zdravstvene storitve ponujajo velike priložnosti – omogočajo boljšo dostopnost oskrbe, hitrejše odzive, razbremenitev zdravstvenih ustanov in večjo varnost pacientov. Ob tem pa je jasno, da so potrebna premišljena vlaganja, tesno sodelovanje vseh akterjev ter razumevanje potreb uporabnikov. Razvoj digitalnega zdravstva je maraton, ne sprint, a vsak korak pomeni bolj povezano, učinkovito in pacientu prijazno zdravstveno oskrbo.

Dogodek je še en dokaz, da se na območju Srca Slovenije aktivno gradi most med lokalnimi in nacionalnimi potrebami ter evropskimi trendi na področju digitalnega zdravstva, projekt HUMAN pa je pomemben pospeševalec teh sprememb.

Za dodatne informacije smo vam na voljo tudi na e-naslovu anita.molka@razvoj.si ali po telefonu na 01 8962 710.