Kot se za kulturni praznik spodobi, je prireditev spremljal bogat kulturni program. Pri dogodku, ki ga v imenu občine Šmartno pri Litiji organizira Javni zavod Bogenšperk, so kot soorganizatorji sodelovali Knjižnica Litija, Osnovna šola Šmartno pri Litiji in Glasbena šola Litija – Šmartno. S skupnimi močmi smo pripravili dogodek, ki nam je bil vsem dober opomnik, da moramo kulturo stalno umeščati v naša življenja in še bolj živeti »kultur(n)o«.
Prireditev je otvoril Mladinski pevski zbor Osnovne šole Šmartno, ki je pod vodstvom zborovodkinje Tadeje Kreča zapel slovensko himno »Zdravljico«. V nadaljevanju so otroci ob klavirski spremljavi Rahele Sinigoj zapeli tudi pesem »Pustite nam ta svet« avtorja Janija Goloba in pesem »Thord Gummesson«, katero je pod naslovom »Pesem radost daje« v slovenščino prepesnila Ida Virt.
Svoje je k osrednji slovesnosti pristavila tudi Glasbena šola Litija – Šmartno. Eva Forte in Nik Kos sta pod mentorstvom Lazara Ameda Hierrezuelo Zumeta in Boruta Avsca zaigrala menueta dveh različnih avtorjev in sicer, Boccherinija in Haydna. Večer kulture je prijetno popestril tudi nastop klavirskega dua - Vitranca Tomažin Hočevarja in Olene Novosel. Zaigrala sta nam štiri pesmi avtorja Matije Tomca.
Svojevrsten pečat so na prireditvi pustili tudi učenci Osnovne šole Šmartno, ki so pokazali, da se odpiranje kulturi začne že v mladih letih. Dominik Fele je zrecitiral pesem »Oglar« Franceta Prešerna, Neža Toplak pa je prebrala poetične misli treh pesnikov, ki so prejeli Prešernovo nagrado. Tako smo lahko uživali ob verzih Borisa A. Novaka, Jožeta Snoja in Cirila Zlobca. Učenka Žana Primc nam je pobližje predstavila tri krajše pesmi lokalnih pesnikov, in sicer Zvezdane Majhen, Antona Medveda in Jožeta Šmita. Njen recital je potrdil, da iz naših krajev izhajajo odlični pesniki, ki so pa na žalost prepogosto spregledani.
Vrhunec večera je bil govor slavnostnega govornika in rednega profesorja za slovensko književnost na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, dr. Igorja Sakside. Dr. Saksida nas je postavil pred žalostno dejstvo; Slovenci imamo namreč zelo slabe bralne navade. Kultura branja in bralna pismenost upadata, starši čedalje redkeje berejo knjige svojim otrokom. Prepričan je, da moramo kot narod dvigniti to raven tako, da vsak začne pri sebi in najprej razviti lasten odnos do jezika in kulture.
Seveda pa ne smemo pozabiti omeniti gospo Andrejo Štuhec iz Knjižnice Litija, ki je povezovala program. Njene besede o pomenu kulture so se vtisnile v spomin številnim obiskovalcem. Odšli smo z željo in obljubo, da se poboljšamo.
