Pred slabimi tridesetimi leti je bila Slovenija skupaj s še nekaterimi drugimi evropskimi državami pobudnica in ustanoviteljica projekta Dnevi evropske kulturne dediščine. To je skupna akcija številnih evropskih držav pod okriljem Sveta Evrope in Evropske komisije. Vsako leto prireditelji izberejo glavno temo, s katero skušajo domači javnosti, Evropejcem in svetu predstaviti bogato kulturno dediščino Evrope. Letošnji dnevi so potekali pod geslom SPOZNAJ? VARUJ! OHRANI. Tema je bila izredno široka in je ponujala mnogo možnosti za delo z učenci. Žal je aktivnosti, povezane s projektom, v spomladanskem obdobju krojila epidemija koronavirusa ob upoštevanju ukrepov za preprečitev širjenje okužbe pa je potekala tudi slovesnost, na kateri so nastopili učenci šmarske šole.
Izobraževalne ustanove imajo pomembno nalogo, vzgajati mlade generacije v domoljubju, ohranjanju dediščine in spoštovanju pomembnih dogodkov iz naše zgodovine. 30-letnica samostojne države je bila povod, da smo se posvetili prav tej temi. Obdobje osamosvajanja je bil čas velikih pričakovanj, smelih dejanj in drznih odločitev. Bil je tudi čas strahu pred neznanim in čas izjemne enotnosti in poguma.
Oblikovanje lastne države in osamosvojitvena vojna imata poseben pomen za slovenski narod, zato smo se odločili, da zgodovinska dejstva, osebne spomine in domoljubno razpoloženje časa pred 30 leti prenesemo na sedanje generacije učencev naše šole. Tako bodo vse letošnje šolsko leto potekale različne aktivnosti, ob katerih bodo učence spoznavali, kako so se uresničile sanje mnogih rodov naših prednikov po samostojni državi. Upamo, da bomo tudi pri njih zbudili zavest o tem, kaj pomeni živeti v lastni državi in kaj pomeni pojem domovina.
Prireditev smo pripravili na območju nekdanje tovarne usnja. V prostorih tovarne, ki je takrat še uspešno poslovala, je imela teritorialna obramba tajno skladišče orožja. Takratna skupna vojska, jugoslovanska ljudska armada, je v letih 1990 in 1991 izvrševala močan pritisk na štabe TO s ciljem, odvzeti orožje in ga prepeljati v svoje vojašnice. Temu so se odločno uprla vodstva nekaterih občin in občinski štabi teritorialne obrambe. Ena takih je bila Občine Litija, kamor je spadalo tudi Šmartno. Vodstvo se je odločilo, da bodo na več tajnih lokacij preselili orožje in strelivo. Vse se je dogajalo v največji tajnosti predvsem ponoči. Na območju Občine Litija je bilo približno 10 skrivnih lokacij, v zasebnih prostorih ali v delovnih organizacijah. Vodstvo tovarne usnja je prepoznalo pomen te tajne akcije in je dovolilo, da se del orožja in opreme skrije v stavbi podjetja, ki pa so jo porušili ob gradnji obvoznice. Leta 2015, ob 25-letnici samostojne republike Slovenije, je Zveza veteranov vojne za Slovenijo slovesno odkrila spominsko ploščo v zahvalo in spomin na pogumna dejanja v vojni za samostojno Slovenijo na najbližji stavbi, kjer deluje avto servis Povše. Zavedati se moramo, da so ljudje, ki so bili povezani z distribucijo in skrivanjem orožja, tvegali svoja življenja in prav je, da se njihova pogumna, častna, nesebična in domoljubna dejanja ne pozabijo.
Spomini na dogodke v letih 1990 in 1991 so z zlatimi črkami, pa tudi s krvjo nedolžnih žrtev, umrlih v vojni, zapisani v domovinsko zavest in še vedno odmevajo v vseh, ki so bili njihovi aktivni udeleženci ali priče. Učenci predmetne stopnje so spomladi zapisali pripovedi svojih staršev (ki so bili takrat otroci), starih staršev in drugih sorodnikov. Svoje spomine na dogajanje pred 30 leti je prispevalo 56 pričevalcev. Štiri od njih so nastopajoči predstavili tudi na prireditvi.
Vemo, da živijo med pričami dogodkov številne zgodbe in še naprej se bomo trudili, da jih čim več zapišemo in ohranimo za bodoče rodove. Ob koncu šolskega leta načrtujemo zaključek projekta – slovesnost ob dnevu državnosti ter izid publikacije s spomini pričevalcev. Vabimo vse, ki bi želeli deliti svoje zgodbe z mladimi generacijami, da pošljete svoje prispevke na Osnovno šolo Šmartno pri Litiji.
Danica Sedevčič
