Najpogosteje se pojavlja na marelicah, češnjah, višnjah in slivah. Da je brst obolel že v preteklem letu, spomladi opazimo po tem, da imajo zdravi poganjki vse polno brstov, oboleli pa le malo ali pa so povsem goli. Bolezen se najraje pojavlja v deževnih in hladnih letih na cvetovih, od koder se dokaj hitro razširja prek peclja v brst in naprej po poganjku. Poganjek se praviloma že po cvetenju posuši, lahko pa je samo obolel in se posledice pokažejo šele naslednje leto. Drevesa imajo vse polno suhih vej in brez zdravljenja po nekaj letih drevo odmre.

Kako najbolj učinkovito preprečiti bolezen? Vsekakor morate sproti odstranjevati vse obolele veje najmanj 15 do 20 centimetrov v zdrav les. Brez škropljenja v primeru monilije v praksi ne gre več, zato jeseni poškropimo z bakrovimi pripravki, v drugi polovici ali proti koncu zime pa to ponovimo dvakrat v presledku 14 dni. Ko se pojavijo cvetni popki in še enkrat kasneje, ko odpade večina cvetnih lističev, poškropimo s pripravkom Octave.

Zdaj pa k breskovi kodravosti, ki je vsako leto vse pogostejša bolezen na breskovih drevesih. Čeprav je v pomladanski številki o tej bolezni pisala že Bernarda Vidic, ne bo odveč, če o tem prav jeseni ponovno spregovorimo. Pogosto namreč predvsem ljubiteljski sadjarji tarnajo, da je z breskvami vsako leto slabše, ne vedo pa točno, kako ukrepati. Kodravost poleg breskev napada tudi nektarine in mandeljne ter celo nekatere okrasne rastline.

Za razliko od monilije kodravost ne napada cvetov, temveč se pojavlja kasneje, ko se na vejah pojavijo tudi listi. Listi se začnejo zvijati, postajajo nabrekli (mehurjasti) in se sčasoma obarvajo rdeče.  To je znak, da so se na listih razvile glive. Listi kasneje sicer odpadejo in zrastejo novi, vsekakor pa priporočamo, da takoj ob pojavu bolezni odstranite vse obolele liste. Kot za monilijo je tudi za razvoj breskove kodravosti, ki jo povzroča gliva Taphrina deformans, najbolj ustrezno hladno in vlažno vreme. Pomemben je tudi veter in skupaj z dežjem prenašata spore gliv po drevesu in na druga drevesa.

Bolezen močno izčrpa obolelo rastlino, če obolelih listov pravočasno ne odstranimo in drevesa ne zdravimo. Vse obolele liste čim prej poberemo in jih varno uničimo (najbolje zažgemo in tako preprečimo širjenje spor), kasneje pa zrastejo novi listi. Če je napad močan, odstranimo tudi vse plodove. To je zelo pomembno, sicer drevo sčasoma oslabi in lahko v kombinaciji z monilijo povsem odmre.

Kako preprečujemo breskovo kodravost? Podobno kot monilijo, zato je zelo pomembno, da ti dve bolezni koščičarjev preprečujemo s škropljenjem. Obvezno jeseni, ko odpade večino listov, drevo temeljito do tal poškropimo z bakrovimi pripravki (Cuprablau), škropljenje pa ponovimo proti koncu zime z dvema zaporednima škropljenjima v presledku 14 dni.

In nikar se ne tolažite, da se to dogaja samo pri žlahtnih sortah breskev. Za t.i. vinogradniške breskve je namreč veljalo, da so bolj odporne proti tema dvema boleznima, vendar so tudi najbolj zagrizeni eko sadjarji spoznali, da brez škropljenja pač ne bo šlo. Še posebej v zadnjih letih zaradi vedno bolj zastrupljenega okolja, odpornosti gliv na posamezna škropila in seveda vremenskih pogojev, ki so v zadnjih letih vedno bolj ugodni za pojav teh bolezni. Seveda ob tem ne pozabite upoštevati navodil proizvajalca, ki jih dobite ob nakupu.

Besedilo in fotografije: Rudi Bregar