Logo MojaObčina.si

Slovenske Konjice

JUTRI
31°C
16°C
TOR.
28°C
17°C

Teden gozdov 2021

Gozd ima v Sloveniji posebno težo in je močno prepleten z vsakdanjim življenjem.  Zaradi svojega gospodarskega, družbenega in okoljskega pomena si namreč zasluži našo pozornost, zato imamo vsako leto konec maja dogodek Teden gozdov.

Teden gozdov se v letošnjem letu odvija od 24. do 30. maja. Povezuje vse ustanove, ki skrbijo za slovenski gozd in širši družbi predstavljajo pomen gozda in gozdarstva za njeno blaginjo. Geslo Tedna gozdov 2021 je »Načrtno z gozdom!«, glavna tema je načrtovanje razvoja gozdov. Zavod za gozdove Slovenije letos  izvaja proces obnove 10-letnih območnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov v sodelovanju z lastniki gozdov, javnostjo in drugimi ustanovami. Izpostavljeni temi sta še gozdne učne poti in velike zveri. V tednu gozdov se tradicionalno po vsej Sloveniji zvrsti serija prireditev, ki se letos začenjajo po Pragozdni poti Krokar na Kočevskem, zaključni dan pa je predviden na Gradu Podsreda.

Ključna sporočila Tedna gozdov 2021 so:

Slovenski gozdovi so v dobrem stanju. 95 % gozdnih površin, potrebnih obnove, se obnovi po  naravni poti. V primerjavi z letom 1947 sta se lesna zaloga in letni prirastek lesa v slovenskih gozdovih skoraj potrojila. Povečala se gozdnatost iz 36,4 na 58 %.

V okviru Zavoda za gozdove Slovenije deluje 84 gozdnih učnih poti in so pomemben pripomoček za spoznavanje gozda. Prispevajo k razvoju turizma in rekreacije na podeželju.

Slovenski gozdovi so dom velikih zveri – medveda, volka in risa, kar je velik izziv, ki ga lahko razrešimo le z dejavnim strokovnim upravljanjem in izvajanjem ukrepov za sobivanje, vključno z odstrelom.

Načrtno gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji ima bogato tradicijo – v letošnjem letu obeležujemo 250 let od izdelave prvega, Flameckovega gozdnogospodarskega načrta za Trnovski gozd. »Slovenska gozdarska šola« je po svetu poznana kot ena izmed utemeljiteljic trajnostnega, večnamenskega in sonaravnega gospodarjenja z gozdovi.

Koliko pa imajo trajnostni razvoj, trajnostno gospodarstvo ter trajnostna družba skupnega z letošnjo temo, to je z načrtovanjem v gozdarstvu?

Veliko! Prav gozdarstvo ima že več kot 300 let zgodovinsko pravico do izraza trajnost. Prvi ga je leta 1713 uporabil Hans Carl von Carlowitz v svojem delu Sylvicultura oeconomica. Za redno oskrbovanje rudnikov na Saškem je naredil načrt postopne sečnje, da se je lahko gozd sproti obnavljal. Izraz trajnost v tem delu se nanaša na zdržno pridobivanje lesa iz gozdov. V širši javnosti se je pojem trajnostnega razvoja pojavil leta 1987 v poročilu »Naša skupna prihodnost« Brundtlandine komisije (Svetovna komisija za okolje in razvoj). Definicija v tem poročilu je naslednja: »Trajnostni razvoj zadovoljuje potrebe sedanjega človeškega rodu, ne da bi ogrozili možnosti prihodnjih rodov, da zadovoljijo svoje potrebe«. Pojem trajnostni razvoj se je pozneje pojavil še v mnogih okoljskih listinah na svetovni, območnih in državnih ravneh.

Naš osnovni strateški dokument je nacionalni gozdni program, na podlagi katerega naj gozdovi trajno zagotavljali ohranjanje zdravja prebivalcev Slovenije, rabo lesa, omogočajo gospodarski razvoj ter prispevajo k ohranjanje okolja in življenjske pestrosti.

V teh čudnih, koronskih časih smo si mnogi poiskali oddih v naravi, ob uživanju svežega zraka in poslušanju ptičjega petja. Mir, zasebnost, bogastvo življenja vse naokoli. Dobro se zavedam, da so vsi ti  dobrodejni učinki gozda tesno povezani dolgoletnim načrtnim delom lastnikov gozda in gozdarske stroke v preteklosti, z današnjim delom pa pošiljamo sporočilo bodočim rodovom.

Iztok Vrščaj, ZGS

Všečkaj objavo


Oceni objavo


Oglejte si tudi