Logo MojaObčina.si
JUTRI
19°C
6°C
SOB.
24°C
6°C
Oceni objavo

V KONJICAH PODOŽIVELI KMEČKI PUNT

Letos mineva 500 let od velikega Slovenskega kmečkega upora, ki se je po Valvasorjevih besedah v letu 1515, pričel širiti iz Kranjske na Štajersko prav pri Konjicah. Tako se je natančno pol tisočletja kasneje v Slovenskih Konjicah ponovno zgodil upor. Tokrat malo drugače.
V nedeljo, 19. 4., so Slovenske Konjice svoje ure prestavile za 500 let v preteklost. Že dopoldne se je začelo z odprtjem srednjeveškega tabora ter avtentično srednjeveško tržnico, na kateri so morali prodajalci plačevati nepravično sejmarino fevdalni gospodi. Gospoda in nekaj nezadovoljnih puntarjev se je opoldne udeležilo blagoslova konj pri Cerkvi svetega Jurija, nato pa obiskovalce v pisani povorki popeljalo na Mestni trg, kjer se je nezadovoljstvo kmetov počasi stopnjevalo. Gospoda, med katero je sedel tudi župan, Miran Gorinšek s svojimi gosti, se je mastila ob obloženi mizi, uživala v programu srednjeveških skupin, plesalcev in plesalk, dvorne norke in pevke. Nezadovoljstvo med kmeti se je stopnjevalo vse do točke, ko je 400 puntarjev dvignilo svoje kmečko orodje in preprosto orožje, združilo svoje glasove v stari žolnirski pesmi "Le vkup, le vkup uboga gmajna" in šlo v boj za staro pravdo. Puntarji so žugali gospodi, ki se je brezskrbno mastila pod velikim prireditvenim šotorom. Na koncu so vendarle sklenili premirje, ker pa kmetje med seboj niso bili enotni, je del uporne gmajne kljub temu besno napadel zbelovski grad in se spopadel s cesarjevo vojsko. Kljub temu, da se je upor v letu 1515 za kmete končal precej klavrno in z njim niso dosegli nikakršnih izboljšav svojega položaja, pa je bil zaključek ponovne uprizoritve v Slovenskih Konjicah bolj pozitiven. Konjiški zmaj, ki je obiskovalce popeljal skozi zgodbo kmečkega upora je na koncu potegnil "ta kratko", saj ga je Jurij ponovno ugonobil in dobil svojo Marjetico za ženo. Ponovno je zmagala ljubezen. 

 

V Slovenskih Konjicah smo ponovno dokazali, da znamo stopiti skupaj in ustvariti dogodke, o katerih se potem še dolgo govori. Uprizoritev kmečkega upora po 500 letih je nedvomno eden takšnih dogodkov. Ideja je zrasla v Literarnem društvu Gnezdo, podprla pa jo je lokalna skupnost. V omenjenem društvu so tudi zašili skoraj 400 kostumov iz materialov, ki so jih prinašali lokalni prebivalci, izdelali so maketo gradu, pomagali postaviti prizorišče in spisali scenarij uprizoritve, dramatizacijo zanjo pa je pripravila Karmen Kukovič, članica KD Svoboda osvobaja. Veronika in Srečko Dolšak, Karmen Špegelj, Jelena Veljič, Cveto Štefanič, Franjo Funkelj in številni drugi člani in podporniki Literarnega društva Gnezdo so na projektu s srcem delali več kot mesec mesec dni in mu namenili ogromno prostovoljnega dela, za kar jim gre velika zahvala. Velika zahvala pa gre tudi vsem kulturnim in turističnim društvom, konjiškim gimnazijcem, skavtom, mladinskim organizacijam in posameznikom, ki so projekt vzeli za svojega in v nedeljo pogumno nastopili kot puntarji. Dogodek so popestrile tudi gostujoče srednjeveške skupine in posamezniki iz vse Slovenije, ter ponudniki izdelkov na srednjeveški tržnici, ki so prav tako nastopili v srednjeveških kostumih.   

 

Edinstvena ideja je v Slovenske Konjice privabila večtisočglavo množico obiskovalcev in številne novinarje, ki so glas o ponovnem konjiškem puntu ponesli širom Slovenije. V nas, domačinih, pa bo še dolgo plapolal ponos, da smo lahko soustvarjali konjiško zgodovino.

 

TIC Slovenske Konjice,

Tjaša Kangler

 

 

Povezave

Rtvslo
Siol

Oglejte si tudi