Izpred šole se je začela oblikovati kolona, ki je veselo krenila po označeni poti. Na začetku smo morali biti še posebej previdni, saj je del poti po lokalni cesti, kjer poteka iz leta v leto gostejši promet. Veseli nas, da bo v bližnji prihodnosti na tem odseku pločnik in bo prometna varnost za pešca tako ustreznejša. Prva postojanka pri kmetiji Močivnik, kjer nas je sprejel g. Vinko Lenart, nam je s prijetno dobrodošlico in z zvoki harmonike Roka Vavkana vlila še več energije. Na naslednji točki nas je strokovno poučil o gozdu in kako določimo višino dreves g. Gorazd Mlinšek iz Zavoda za gozdove, Območne enote Slovenj Gradec. Pred zadnjim vzponom pred gradom Vodriž, nam je o zgodovini ribnika povedal revirni gozdar, g. Matjaž Ramšak, ki nas je od vsega začetka nastajanja poti (2013) strokovno vodil in podpiral.
Še par ovinkov po gozdni poti navkreber, visoke smreke, bukve in potem kar naenkrat nad vse, visoko proti nebu, grad Vodriž, ki s svojo veličastnostjo vedno znova preseneti. Na klopeh si malo oddahnemo, pomalicamo in že je tu prva vodena aktivnost po navodilih kineziologinje Nine Petkovšek. Preden krenemo dalje, nam nekaj o zgodovini gradu pove predstavnik Koroškega pokrajinskega muzeja g. Klemen Uršnik, ki je za KOR TV ves čas pripravljal posnetke za reportažo.
V drugem delu poti, delu krožnice, ki je že v smeri vračanja proti Podgorju, smo imeli še dva postanka. Prvi je bil geografski, kjer nam je učitelj Andrej Glasenčnik nazorno razložil, kaj je višinska razlika. V drugem postanku pa nas je na poseben način, po straneh neba, razgibal vodja enote vrtca v Podgorju, Dejan Gutman. Krožnica se je sklenila in pri Močivniku nas je za zaključek spet pričakala dobra volja.
Voden pohod je s povezovanjem različnih institucij s skupnim ciljem, promovirati zdrav način življenja, združil ljudi od blizu in malo dlje, mlajših in starejših. Uspelo nam je pohodnikom, uspelo je organizatorjem. Hvala vsem! Povezali smo se, načrtovali smo, izvedli smo in vse to zato, KER NAM JE MAR.
ravnatelj mag. Aljoša Lavrinšek
