24 kilometrov dolga kolesarska povezava med tremi občinami vodi po opuščeni trasi nekdanje železnice med Otiškim Vrhom in Gornjim Doličem. Ker poteka kot ločena kolesarska steza, je zaradi varnosti še posebej primerna za otroke in starejše. Med rekreativnimi kolesarji je zelo priljubljena, pravi Peter Zajc. »Na povprečen topel in suh poletni dan smo lani na njej prešteli okoli 450 kolesarjev.«

Manj je kolesarjenje na Koroškem in v Slovenj Gradcu priljubljeno kot oblika vsakodnevne mobilnosti, ugotavlja Uroš Rozman, RRA Koroška, in med vzroki izpostavlja pomanjkljivo infrastrukturo v mestih. Slovenjgraški župan Andrej Čas pojasnjuje, da si mestna občina prizadeva za sistematično spodbujanje trajnostnih oblik mobilnosti. Lani je občina prejela priznanje za najaktivnejšo slovensko občino ob Evropskem tednu mobilnosti. V naslednjih letih bodo v Slovenj Gradcu tudi s sredstvi iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb znatno izboljšali kolesarske povezave.

V Dravogradu, kjer je kolesarsko omrežje najrazvitejše na Koroškem, si prizadevajo urediti še manjkajoči del poti od Dravograda do Otiškega Vrha. Kot je povedala županja Marijana Cigala, je projektna dokumentacija pripravljena, izvedba pa je odvisna od finančnih sredstev. V novi finančni perspektivi za ta namen ni predvidenih evropskih sredstev, zato lahko pri izvedbi računajo le na sredstva iz občinskega proračuna. Na drugem koncu Štrekne pa si Mislinjčani prizadevajo za nadaljevanje kolesarske poti proti Velenju. Projekt poti, ki bo vodila skozi Hudo luknjo, je zahteven in ocenjen na sedem milijonov evrov.

Maja Nabernik