Do izhodišča naše ture smo se pripeljali z osebnima avtomobiloma že zgodaj, saj smo bili v skupini tisti planinci in planinke, ki raje gremo zgodaj na pot. Že jutranji razgledi na Savinjsko dolino, kasneje še Logarsko dolino in predvsem na vrhove Savinjskih in Kamniških gora  med vožnjo po južnem pobočju Olševe so bili čudoviti.

Pohod smo začeli pri kmetiji Roger v Podolševi in v prijetnem jutranjem hladu prišli do Potočke zijalke. Ta kraška jama na nadmorski višini 1700 m, ki je znana kot staro kameno-dobno bivališče takratnega človeka, je bil naš prvi postanek. Vzeli smo si čas, da smo opremljeni z lučkami  raziskali današnjo podobo te 115 m dolge in cca 30 m široke jame.

Pot smo nadaljevali do vrha Govce (1929 m), ki je najvišji in slovenski vrh Olševe. Med vzponom po pobočju, kamor sonce še ni posijalo in je bil ves čas prijeten jutranji hlad , nismo imeli s  hojo in tempom vzpona  nobenih težav in kljub "ženski" ekipi  Borisu hoje ni bilo potrebno  upočasniti. Na vrhu je bilo rahlo vetrovno in čudovito razgledno prav na vse strani.

Po markirani poti smo osvojili še drugi – avstrijski vrh Olševe Obelkamen (1883 m). Miniaturni Aljažev stolp  nas je spomnil, da je sobotni pohod tudi odličen trening  za naše naslednje poletne visokogorske  cilje. Prehojena pot, sprva gozdna  nato pa že med ruševjem, v takem vremenu ni bila prenaporna,  vsi smo imeli dobro kondicijo in zato je bil  pohod res planinski užitek.

Sestopili smo mimo Potočke zijalke do kmetije Roger, kjer smo okoli poldneva še v soncu popili kavico, uživali v razgledu . V uri klepeta in počitka  pa so sivi oblaki že zelo prekrili  nebo in napovedovali tudi kakšno krajše deževje.Vodnik Boris je naši skupini organiziral pohod, kjer smo lahko res »odklopili« od vsakdanjih težav in brez posebnega stresa uživali v naravi teh naših domačih planin.

                                                     Pripravila :  Marjeta Škorja

                                                                         vodnica PD Slovenj Gradec