Otroci se tujega jezika najlažje naučijo, ko o njem ne razmišljajo, temveč je učenje del dejavnosti, v katerih uživajo. Ker so otroci vedoželjni in motivirani za učenje tujega jezika, so tudi pripravljeni sodelovati v najrazličnejših dejavnostih. Prav zaradi tega so učne ure angleščine raznolike. Stalno menjavanje ritma dela in raznolike dejavnosti so osrednjega pomena, kajti otroci se v tem starostnem obdobju radi gibljejo, plešejo, poslušajo pravljice, pojejo pesmice. Le-te dejavnosti pa predstavljajo tudi del njihovega vsakdana. Vse to omogoča otroku, da tuj jezik doživlja pozitivno, se z njim poistoveti.
Seveda ne moremo pričakovati, da bodo otroci takoj spregovorili v tujem jeziku. Pomembno je, da otroka v nič ne silimo. Strah staršev, da bodo otroci z učenjem tujega jezika še dodatno obremenjeni, je odveč, saj otroški možgani sprejemajo informacije bistveno hitreje in z manjšim naporom kot možgani odraslega.
Uvajanje tujega jezika v prvo triletje predstavlja le prednosti, oziroma ni zaznati slabosti. Če se otrok sreča s tujim jezikom že v zgodnem starostnem obdobju in se ga uči preko igre, lahko to v veliki meri olajša, oziroma izboljša njegovo kasnejšo sposobnost govornega izražanja v tujem jeziku. Tako otroka pripravimo na uspešnejše srečanje z učenjem tujega jezika pri rednem pouku v kasnejšem obdobju.
LITERATURA:
- Lipavic Oštir, A. (2010). Organizacija in okoliščine izvajanja zgodnjega učenja tujih jezikov na osnovnih šolah.
- Lipavic Oštir, A. in Jazbec, S. (Ur), (2010). Pot v večjezičnost – zgodnje učenje tujih jezikov v 1. VIO osnovne šole. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
- Kralj, D. (2010). Učenje tujega jezika v 1. triletju osnovne šole in CLIL. Diplomsko delo, Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.
- Brumen, M.: Didaktični nasveti za začetno poučevanje angleškega in nemškega jezika, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, 2004.
- Osnutek učnega načrta za pouk tujega jezika v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju (za potrebe poskusnega uvajanja), 2009.
Helena Krušič, prof.