Začetek šolskega leta je že krepko za nami. V šolske klopi in vrtčevske igralnice so sedli in prišli stari in novi prijatelji. Nekateri so z nami letos prvič postali tudi Indijanci. Kar mesec dni smo raziskovali njihovo življenja, tradicije in navade.

Naredili smo si majhno indijansko vas s šotori in s totemom, kjer ni manjkal niti indijanski ogenj. Spoznavali smo indijanske obrede (zemlje,  pipe, govoreče palice). Tazadnji nam je služil tudi za premlevanje naših problemov in iskanje rešitev. Izredno slovesno smo si predajali palico in izražali svoja mnenja. Ta obred bomo še večkrat ponovili.

Indijanci so imeli perjanice, toteme, torbice, loke in puščice. Vse to smo imeli tudi mi. Sami smo si izdelali toteme, torbice in perjanice, za loke in puščice pa so poskrbeli starši in stari starši. Hvala jim za ves posluh in vse spodbude!

Kakšni Indijanci pa bi bili, če se ne bi poskusili v streljanju z loki? Ob vseh previdnostnih ukrepih je imel vsak možnost  preizkusiti se v tem in vse skupaj je bilo resnično lepo opazovati. Lok smo preprijemali, obračali, se mučili z nastavljanjem puščice, križali roke. Koliko spretnosti je tukaj potrebnih!

Indijanci so imeli poglavarja, vrača in indijanska imena. Izbirali smo poglavarja skupine, ki je moral biti pogumen, priden, lep, prijazen, prijateljski. Vrači so bili za nas kot čarovniki, ki so zdravili, napovedovali prihodnost, nam svetovali, kdaj pa tudi kaj odsvetovali. Bili so spoštovane osebnosti, ki so Indijance usmerjale tudi za ali proti bojnim pohodom.

Preizkusili smo se v ustvarjanju imen za plemena in osebe. Otroci so bili izredno ustvarjalni: Močni bizon, Tiha reka, Divji oblak, Glasni grom, Vroča voda, Bela mavrica, Sončna svetloba, Črni blisk. Izdelali smo si tarčo in se preizkusili v ciljanju s sulicami – tulci. Poigrali smo se tudi z lasom, se šli govorne igre ter zaplesali indijanski ples.